Prenova cest predvsem v breme javnih podjetij

Ljubljana – Javna podjetja bodo tudi pri prenovi cest, ki trenutno poteka v središču glavnega mesta, krila pretežni del stroškov. Na odseku Cankarjeve ceste, med Beethovnovo in Prešernovo, kjer nameravajo obuditi nekdanjo tivolsko promenado, bo občina na primer prevzela le dobro petino stroškov.

Potem ko je pred leti mestno javnost razburjalo, ko je Energetika Ljubljana plačevala tlakovanje ljubljanskih trgov in gradnjo Mesarskega mostu, so javna podjetja, povezana v Javnem holdingu Ljubljana, še naprej pomemben sofinancer mestnih investicij. Največji del prenove južnega dela Slovenske in Cankarjeve bo tokrat prevzelo podjetje Vodovod-Kanalizacija.

Vodovod v zadovoljivem stanju

Pri že dokončani prenovi Cankarjeve ceste med Slovensko in Beethovnovo, ki je stala dobrega pol milijona evrov, je občina plačala nekaj več kot tretjino stroškov, Vodovod-Kanalizacija pa skoraj dve tretjini. Na preostalem delu, med Beethovnovno ulico in Prešernovo cesto, bo razmerje za mestni proračun še precej bolj ugodno, saj bo velik del stroškov (534.881 evrov ali približno tretjino) nosila tudi Energetika. Še več, dobrih 700 tisočakov bo plačala Vo-Ka, medtem ko bo prenova tega nekaj več kot dvesto metrov dolgega odseka občino stala le dobrih 350 tisoč evrov.

Zanimivo je, da prenova komunalnih vodov najprej sploh ni bila predvidena po celotni Cankarjevi. Še sredi letošnjega junija so na Vo-Ki odgovarjali, da se bo komunalna infrastruktura prenavljala le na Slovenski in Zupančičevi, naprej do Prešernove pa ne. »Vodovodna infrastruktura na odseku od Zupančičeve ulice do Prešernove ceste je v zadovoljivem funkcionalnem stanju, ki omogoča varno in kvalitetno oskrbo uporabnikov,« so takrat zapisali. Kmalu zatem so si premislili in v prenovo, katere namen naj bi bil obuditi nekdanjo tivolsko promenado, dodali obnovo komunalnih vodov po celotni trasi.

S tem pa tudi, kot dokazujejo podatki iz pogodb med Vo-Ko oziroma Energetiko ter KPL kot izvajalcem del, prevzeli dobršen del prenove cestišča. Pri že dokončanem odseku med Slovensko in Beethovnovo je ureditev cestišča veljala kar 71,3 odstotka pogodbene vrednosti. Tudi v primeru Energetike na odseku Beethovnova–Prešernova obnova vročevoda in plinovoda predstavlja manjšino stroškov, večino pa ureditev cestišča. Za ureditev cestišča na tem odseku bosta Vo-Ka in Energetika skupaj plačali dobrih 650 tisoč evrov, občina pa približno 300 tisočakov manj.

Delilnik stroškov glede na globino izkopa

Na naši vprašanji, po kakšnem ključu delajo delitev stroškov med različnimi investitorji in ali dejstvo, da javna podjetja ob stroških za prenovo komunalne infrastrukture in arheološkega nadzora prevzemajo tudi velik del stroškov za ureditev cestišča, pomeni, da znova prevzemajo stroške občinskih investicij, so na oddelku za gospodarske dejavnosti in promet odgovorili: »V skladu z zakonom o graditvi objektov je upravljavec komunalnega voda pri obnovi voda dolžan vzpostaviti cestišče v prvotno stanje oziroma vzpostaviti cestišče v stanje, ki ga zahteva upravljavec cestišča v soglasju k projektnim rešitvam. V primeru sočasne obnove ali gradnje več različnih komunalnih vodov (vodovod, kanalizacija, plin, elektrika, optika, telekomunikacije ...) se izdela delilnik stroškov ureditve cestišča po načelu količinskega posega oziroma globine izkopa za posamezen komunalni vod. Obnova ali gradnja kanalizacije zaradi hidravličnih parametrov posega najgloblje v cestno telo, s tem pa zaradi nasipnih kotov materiala zemljine povzroča največji količinski delež ureditve cestišča.« Dodajajo, da vsakemu investitorju pripada delež na podlagi posegov, ki so predvideni v območju obdelave. Javna podjetja prevzemajo pripadajoči strošek investicij in ne prevzemajo stroškov investicij, so zapisali.

Tudi arheologija predvsem v breme Vo-Ke

Tak razrez je tudi pri južnem delu Slovenske ceste, med Šubičevo in Aškerčevo. Že pri gradbeni pogodbi s KPL nosi Vo-Ka z 967 tisočaki več kot polovico stroškov skupne pogodbene vrednosti gradbenih del, ki je 1,73 milijona evrov (z DDV). Investicijo pa bodo krepko podražila še arheološka izkopavanja. Občina in Vo-Ka sta z izvajalcem, javnim zavodom Muzej in galerije mesta Ljubljana avgusta sklenili pogodbo v skupni vrednosti 762 tisoč oziroma skupaj z davkom 930 tisoč evrov. Tudi tu bo več kot tri četrtine stroškov (720 tisočakov) krila Vo-Ka, preostanek, dobrih 200 tisočakov, pa občina. Izkopavanja na južnem delu Slovenske bodo več kot dvakrat dražja kakor na osrednjem delu, kjer so stala dobrih 400 tisoč evrov. Arheološka dela na južnem delu Slovenske pa bi se lahko še podražila, če bo treba ogrevati šotor, pod katerim arheologi odkrivajo rimske ostaline.

Naj dodamo, da so tudi pri južnem delu Slovenske ceste na občini še marca napovedovali, da bo prenovljeno le cestišče in da v komunalno infrastrukturo ne bodo posegali.