Tiskane izdaje
Ljubljana – Črnuška četrtna skupnost je na sredini seji sveta soglasno sklenila, da podpira takojšnjo obnovo že več mesecev zaprtega nadhoda nad železniško progo po projektih, ki jih je pridobil mestni oddelek za gospodarske dejavnosti in promet.
Tak sklep je sicer svet v podobnem besedilu sprejel že pred nekaj meseci, a je nato več članov s predsednikom Smiljanom Mekicarjem vred menilo, da je treba poiskati ustreznejšo rešitev, češ da je nadhod relikt preteklosti.
Da so svetniki iz vrst Liste Zorana Jankovića in njegove koalicije (v njej so še člani Desusa in SD) od konca avgusta do srede popolnoma spremenili mnenje, gre pripisati Jankovićevim besedam. Te najdemo v zapisniku druge izredne seje sveta 26. avgusta. Župan je namreč med delovnim obiskom Črnuč obljubil, da bo občina začela obnavljati nadhod takoj le, če bo svet tako odločil.
Omenjena odločitev pa ima »lepotno« napako. Takrat jim je Janković dal vedeti, da bi, če se odpovejo prenovi nadhoda, lahko hitreje izvedli alternativni projekt povezovalne ceste med Šlandrovo in Dunajsko cesto s podvozom in podhodom pod železniško progo. V »vsebinsko usklajenem« zapisniku piše, da bi ga lahko izvedli v treh do štirih letih. Če pa bi se svet izrekel za prenovo nadhoda, ki je po županovih podatkih tako poškodovan, da bi ga morali v večjem delu temeljito sanirati, bi alternativni projekt izgubil status prednostnega.
Razlog, zakaj je župan osebno obiskal Črnuče, je razviden tudi iz njegovega avgustovskega nagovora. Četrtnim svetnikom in navzočim krajanom je dejal, »da noče, da so člani sveta sprti med seboj in da se pogovarjajo prek medijev«, in da si želi konstruktiven pristop k reševanju problema nadhoda.
Pred izglasovanjem prenove nadhoda je prepričljivo nastopil predstavnik civilne iniciative za varno šolsko pot, ki je poudaril, da je treba gledati predvsem na pešce. Povedal je, da v Spodnjih Črnučah živi 2210 krajanov in da je nadhod do zaprtja vsakodnevno uporabljalo 350 ljudi, saj je najkrajša in najvarnejša (šolska) pot do Zgornjih Črnuč. Tista, ki jo ponujajo kot alternativno, je dvakrat daljša in zaradi manjkajočega pločnika precej nevarnejša. Slišali smo še, da si starejši ne želijo daljše poti do mestnega avtobusa in Zgornjih Črnuč, pač pa, da bi ob prenovi nadhod opremili še z dvigalom.
Zatem so kot razvojni in prednostni projekt soglasno potrdili tudi gradnjo povezovalne ceste med Šlandrovo in Dunajsko cesto s podvozom in podhodom pod železniško progo, navezovalnih poti proti vrtcu, šoli in pokopališču ter ureditev nogometnega igrišča.
Čudno ozadje
Ostra razprava se je razvila zaradi Mekicarjevega predloga, da bi na sejo dodatno uvrstili še njegov predlog sklepa, da svet podpira predlagano rešitev dejavnosti, namreč center varne vožnje za poslovno cono Nadgorica.
Svetnik Jože Horvat in član odbora za urbanizem Franc Ules sta mu skušala dopovedati, da je tak sklep brezpredmeten, kajti javna razprava o spremembah in dopolnitvah izvedbenega dela občinskega prostorskega načrta je že zdavnaj končana. Poleg tega je svet že maja sklenil, da te cone ne podpira, saj je njena umestitev na kmetijska zemljišča v nasprotju s strateškim delom OPN, več mestnimi odloki in zakonom o kmetijstvu. Po zakonu o urejanju prostora lahko zdaj le čakajo, kaj bodo o coni rekli na državni ravni.
Mekicar je vztrajal, da so takrat odločali na napačnih predpostavkah, ni pa pojasnil, na podlagi česa je pripravil tak sklep. Svetnikom namreč ni predložil nobenega gradiva. Kljub temu je njegova večina s preglasovanjem točko uvrstila na dnevni red.
Svetnik Anton Kolenc je v razpravi dejal, da je neresno in neodgovorno o tej temi govoriti še enkrat, saj so zavrnilni sklep zanjo že izglasovali. Če so se v zadnjih mesecih pojavili novi elementi, pa bi jih morali jasno predstaviti in ljudi še enkrat vprašati za mnenje, skratka, postopek ponoviti. Mekicarja je še vprašal, zakaj svetnike tako sili, da bi spremenili odločitev. Ta je odvrnil, da ljudi ne bodo spraševali še enkrat, ampak bodo le glasovali o njegovem predlogu, češ da bi od tega projekta kraj imel velike koristi. Zatrdil je, da bi šlo le za dejavnosti, ki niso vezane na skladišča in tovornjake, kot se je govorilo prej, in da Mercatorjev logistični center sploh ni več v igri.
Kdo laže?
Predsednik odbora za urbanizem Jože Horvat, ki v razpravi ni sodeloval, prav tako ni glasoval, saj je sejo prej zapustil, pa je že na začetku sestanka opozoril, da je v zapisniku druge izredne seje sveta zapisana neresnica. Tam namreč piše, da je župan avgusta navzočim vsebinsko predstavil projekt centra varne vožnje v poslovni coni Nadgorica ter da se je sestal z lovsko družino Pšata-Dragomelj in da so z njo sklenili dogovor.
Med sejo je namreč Horvat poklical predsednika te družine Marjana Krabonjo, še prej pa je bil po elektronski pošti v stiku s tajnikom Lojzetom Šketom. Oba sta mu zatrdila, da se z županom nista pogovarjala in še manj karkoli dogovorila glede poslovne cone. Poleg tega je Šket že na majski seji odbora za urbanizem poudaril, da kmetijskih zemljišč in gozdov v Nadgorici ne bi smeli pozidati, ker je tam eden zadnjih rezervatov divjega zajca, eno zadnjih gnezdišč zaščitene prepelice in postovke ter počivališče za ogroženega kljunača, med rastlinskimi vrstami pa je na prvem mestu zaščiteni močvirski tulipan.
Glasovanje
Kljub številnim pomislekom in ugovorom so na koncu glasovali o spornem Mekicarjevem sklepu. Šest jih je bilo za, pet proti, dva nista glasovala. Z minimalno večino ga je Jankovićeva koalicija torej potrdila. Horvat je po seji že napovedal, da bo civilna iniciativa boj proti gospodarski coni Nadgorica kljub temu sklepu nadaljevala.
