Prenova Petkovškovega nabrežja po ljubljansko

Ljubljana – Po dokončanju Mesarskega mostu je celostna prenova Petkovškovega nabrežja, vredna dva milijona evrov, naslednji projekt iz paketa urbanističnega urejanja Plečnikove tržnice. Žal je tudi v tem primeru vprašanje, ali bo potekala povsem po predpisih.

Ko smo od novega direktorja KPL Damjana Stanka zvedeli, da njegovo podjetje izvaja dela na podlagi dopolnila h koncesijski pogodbi za vzdrževanje cest in drugih javnih površin, smo mestni upravi takoj poslali več vprašanj z zahtevo za podrobnejša pojasnila.

Povsem zadovoljivo so nam mestni uradniki razložili, da bo projekt izveden po gradbenem dovoljenju, da je denar za prenovo Petkovškovega nabrežja zagotovljen v letošnjem proračunu in tistem za prihodnje leto in da je projektant nove ureditve arhitekturni biro ATELIER arhitekti (z Jurijem Kobetom na čelu). Hkrati so nam priložili kopije dokumentov, iz katerih je razvidno, da je občina pridobila naravovarstveno soglasje ministrstva za kmetijstvo in okolje ter kulturnovarstvene pogoje in soglasje zavoda za varstvo kulturne dediščine (ZVKD). Zatrdili so še, da imajo vodno soglasje agencije za okolje.

Zakaj ni bilo razpisa?

Niso pa navedli, zakaj ni bilo običajnega javnega razpisa za izvajalca gradbenih del. Potrdili so le Stankove besede, da »z izvajalcem del, KPL, sklepajo aneks h koncesijski pogodbi«. Ta stavčna dikcija je precej nenavadna, saj so se gradbene ograje in delavci KPL na Petkovškovem nabrežju pojavili že pred dobrimi štirinajstimi dnevi, MOL pa se o poslu šele dogovarja (najbrž o ceni, plačilih in rokih izvedbe). Lahko bi celo rekli, da so se zadeve lotili precej po domače in mimo zakona o javnih naročilih.

Čeprav naj bi prenova trajala pol leta, je vprašanje, ali se ne bo zavlekla. Gre namreč za spomeniško zaščiteno območje, za katero veljajo strogi kulturnovarstveni pogoji, ki so bili predpogoj za izdajo kulturnovarstvenega soglasja ZVKD. Zlasti v prvem aktu je zelo natančno opisano, v kakšnem obsegu in na kakšen način je dovoljeno posegati v ta prostor in njegove vrednote.

Strog režim zaščite

V kulturnovarstvenih pogojih piše, da je treba obrežni prostor z drevoredom ob Petkovškovem nabrežju ohraniti, da je prepovedano uničevati ali poškodovati tamkajšnja drevesa ali njihove dele, da je prepovedano »spreminjati arhitektonsko zasnovo nabrežij«, zatem »graditi na oblikovani zeleni površini objekte, ki niso v skladu z njenimi značilnostmi« in da »morajo biti opravljene predhodne arheološke raziskave, ki naj potekajo na način dokumentiranja ob gradnji«. V obrazložitvi pa še dodatno piše, da je treba zagotoviti vzdrževanje oblikovne zasnove, v tem primeru neprekinjene poteze drevoreda.

Ker naj bi pod zdajšnjimi asfaltiranimi površinami posegali tudi v komunalno infrastrukturo, ni izključena kakšna arheološka najdba, kar bi lahko precej upočasnilo dela. Nič manjša previdnost pa ne bo nujna pri poseganju v zatravljeno brežino nad Ljubljanico, kamor segajo tudi korenine zaščitenih lip obvodnega drevoreda.

Nepotrjen predlog sanacije drevoreda

V naravovarstvenem soglasju agencije za okolje (ARSO) je med drugim vsebovana tudi presoja sprejemljivosti nameravanega posega v naravo, ki jo je izdelal zavod za varstvo narave. V njej je zavod zapisal, da bo vpliv posega v naravne vrednote nebistven. Kljub temu pa je ARSO predlagal, naj investitor pridobi ekspertno mnenje za lipov drevored od Tromostovja do Zmajskega mostu in predlog sanacije, ki bi jo bilo smisleno izvesti v sklopu zunanjih ureditev na nabrežju in pred novim tlakovanjem.

Ali ga je investitor pridobil, nam mestni uradniki niso povedali, vsekakor pa bi morali varuhi kulturne dediščine in naravovarstveniki zavzeto nadzirati vse posege, da se ne bi ponovili nestrokovni posegi v drevored ob prenovi ceste na Poljanskem nasipu. Še zlasti pri drevoredu se postavlja vprašanje, kako ga bodo sanirali. Iz dveh različic urejanja nabrežja (gre za skici) je namreč razvidno, da naj bi dele drevoreda ohranili (od Mesarskega mostu proti Zmajskemu mostu), na delu od Centralne Lekarne do Mesarskega mostu pa so predvidene tudi nove zasaditve.

Zaobšli naravovarstvenike

Ko smo na Zavodu za varstvo narave (ZRSVN) preverjali, ali so dobili v potrditev kakšno ekspertno mnenje s predlogom sanacije drevoreda ob Petkovškovem nabrežju, nam je vodja območne enote Ljubljana Vesna Juran povedala, da ne. Čeprav je po zakonu investitor dolžan zagotoviti ustrezni strokovni nadzor za pravilno izvedbo del, bi bilo prav, da bi tako ZVKD kot ZRSVN posebej skrbno nadzirala dela in jih ob nespoštovanju pogojev pravočasno ustavila.

Pri tem ne gre pozabiti, da imajo različni strokovnjaki (urbanisti, arboristi, naravovarstveniki, varuhi dediščine) in Ljubljančani zelo različne poglede, kaj narediti s starimi drevoredi. Nekateri se zavzemajo za pomlajevanje v celotni potezi, spet drugi za ohranjanje starih dreves (v tem primeru ogromnih lip) dokler se le da, tretji pa opozarjajo, da smisel drevoreda ni škrbast drevored – s prazninami ali pa neenotnega izgleda z mešanico mladih in starih dreves.