Tiskane izdaje
Z rebalansom za prihodnje leto uprava predlaga povišanje prihodkov s 320 na 357 milijonov evrov ter odhodkov s 303 na 347 milijonov. Povišanje na prihodkovni strani gre predvsem na račun načrtovanih kapitalskih prihodkov, ki se z 29 milijonov višajo na kar 70 milijonov. Ker mestna uprava v zadnjih petih letih s prodajo nepremičnin nikoli ni iztržila več kot 17 milijonov evrov, gre bržkone za nerealno poviševanje proračuna. V gradivu pripravljavci niso pojasnili, na podlagi česa načrtujejo tolikšno povišanje.
Približno 41-milijonsko povišanje odhodkovne strani se bo najbolj poznalo pri investicijskih odhodkih, ki jih je za 24 milijonov več (skupno 121 milijonov), medtem ko naj bi bilo transfernih odhodkov (subvencij, transfernih odhodkov posameznikom, organizacijam, zavodom in skladom) za dobrih 11 milijonov več. Namesto najprej načrtovanih šestih milijonov bi se občina po novem zadolžila za osem milijonov, hkrati pa načrtujejo odplačilo dobrih desetih milijonov evrov starih posojil.
Zaključevanje projektov
Glavne investicije, za katere namerava občina v prihodnjem letu nameniti več kot milijon evrov proračunskih sredstev, objavljamo v tabeli. Projekti so sicer v zelo različnih fazah. Največji, Rcero, ki je ta mesec začel s poskusnim obratovanjem, se bo prihodnje leto finančno zaprl. Podobno je z novo gimnastično dvorano, ki je tik pred odprtjem. Pri nekaterih projektih (kot so gradnja poslovno-upravnega centra Zalog, širitev Zaloške ceste, ureditev Litijske ceste in Ceste Andreja Bitenca, gradnja podvoza Vič, prenova Švicarije, kanalizacija na Rakovi jelši) so bili izvedeni že vsi postopki, izbrani izvajalci in dela so se letos že začela.
Sem lahko uvrstimo tudi projekt Ukrepi prometne politike, kjer občina z rebalansom povečuje sredstva za poltretji milijon. Denar je namenjen financiranju prenove južnega in severnega dela Slovenske ceste ter prenovi Šubičeve ulice in dela Trga Republike (med stolpnicama proti Erjavčevi cesti).
Nove investicije
Izvedba nekaterih drugih načrtov je bolj negotova. Za gradnjo garaže pod tržnico bo sicer občina prihodnje leto namenila skoraj dva milijona evrov, kot pišejo, predvsem za projektno dokumentacijo. »Začetek gradnje je planiran v letu 2016 in je odvisen od poteka upravnih postopkov za pridobitev gradbenega dovoljenja, arheoloških izkopavanj ter razpisa za izbor zasebnega partnerja,« navajajo. Predvideno je, da bi zasebni investitor zagotovil 20 milijonov evrov. Tudi pri energetski obnovi Ljubljane bo morala občina še najti zasebnega partnerja, ki bi v okviru energetskega pogodbeništva zagotovil več kot deset milijonov evrov.
Prav tako je negotov začetek uresničevanja projekta Galerija Cukrarna. Kot navajajo v rebalansu, sta v letu 2016 predvidena statična sanacija objekta »za zagotovitev varnosti in stabilnosti objekta ter plačilo PZI-dokumentacije za ta dela. Ostala dela se bodo nadaljevala v naslednjih letih glede na finančne zmožnosti«. Kot je znano, nameravajo galerijo urediti s pomočjo evropskih sredstev.
Občina napoveduje še začetek prenove art centra Pionirskega doma na Komenskega, za katerega so gradbeno dovoljenje pridobili že lani. Nov je tudi projekt prenove Eipprove ulice, s katero bi več prostora namenili pešcem in kolesarjem. Kot določa proračun, naj bi bil projekt končan leta 2017. Čeprav je za širitev pokopališča Žale namenjen dober milijon evrov, pa v gradivu mestna uprava pojasnjuje, da je denar zagotovljen za odpravo napak iz naslova unovčene garancije ter za izdelavo dokumentacije, sama izvedba širitve pa je načrtovana šele v letih 2017 in 2018. Pri sostrskem pokopališču pa so sredstva zagotovljena za dokumentacijo in začetek prve faze širitve, ki obsega 675 grobnih polj. Ta naj bi bila končana v letu 2017.
