Tiskane izdaje
Ljubljana - Založani, ki že desetletja prenašajo smrad iz okoliških obratov (perutninarskega, čistilne naprave, Kotove kafilerije), so postali del državnega projekta »za obvladovanje motečega vonja v okolju«. A je odpadel že prvi sestanek, saj se ga je hotelo udeležiti preveč članov civilne družbe.
Civilna družba Spodnji Kašelj-Podgrad-Zalog, sicer najaktivnejši del četrtne skupnosti Polje, je zaradi navedenega razočarana. Prepričana je bila, da bo za 29. november sklicani sestanek na ministrstvu za kmetijstvo in okolje (MKO) pomenil začetek sistemskega reševanja dolgoletnega problema smradu v severnem delu Zaloga. V projektno skupino za izvedbo projekta »za obvladovanje motečega vonja v okolju« so bili poleg civilne družbe in tega ministrstva povabljeni tudi predstavniki družbe Koto.
Ministrstvo ne odstopa od projekta
Ko smo od MKO hoteli izvedeti kaj več o projektu in razlogih za odpoved uvodnega sestanka, smo dobili odgovor, da »je cilj tega projekta, da se na konkretnem primeru industrijskega obrata v Sloveniji analizira prispevek uveljavitve predpisa o emisijah motečega vonja (beri smradu) na njegovo zmanjšanje v okolju«. Zvedeli smo še, da so se o projektu na pobudo MKO dogovorili 4. oktobra letos na sestanku, ki ga je organiziral varuh človekovih pravic s predstavniki omenjene civilne družbe.
Ministrstvo je za zagon projekta zagotovilo sodelovanje predstavnikov industrijskega obrata, pripravilo zamisel o izvedbi projekta ter sklicalo prvi sestanek projektne skupine, na katerega je povabilo »do dva predstavnika civilne družbe«. Glede na naravo projekta je ocenilo, da je za njegovo izvedbo pomembna stalna ekipa s podobnim številom predstavnikov vseh partnerjev (civilna družba, industrijski obrat, pristojno ministrstvo), z utemeljitvijo, da bi takšna sestava zagotovila konstruktivno in obvladljivo delo projektne skupine. In dodalo, da odpoved sestanka ne pomeni, da ministrstvo odstopa od projekta, presodili so le, »da se morajo pred začetkom projekta s civilno družbo Sp. Kašelj-Podgrad-Zalog dodatno pogovoriti in dogovoriti o njihovem sodelovanju«.
Odziv civilne družbe in varuhinje človekovih pravic
Milan Mirkov, predsednik omenjene civilne družbe, je dejal, da ne razume, zakaj bi smela biti v tej skupini le dva njihova predstavnika. Iz elektronskih sporočil varuhinje človekovih pravic Zdenke Čebašek Travnik pa je razvidno, da na sestanku pri njej, ko je nastal predlog za ta projekt, ni bilo govora o omejevanju števila civilnih iniciativ, ki bi sodelovale pri izvedbi analize. In da to tudi ne bi bilo dobro, saj bi lahko pomenilo konflikt oziroma slabo voljo z vidika enakovrednih oziroma enakopravnih možnosti pri sodelovanju vseh strani. Čebašek Travnikova pričakuje pojasnilo MKO o razlogih za odpoved sestanka in sporočilo o čimprejšnjem novem terminu sestanka.
Kotov izvršni direktor za tehnično področje Jure Videc je dejal, da so od MKO 10. oktobra prejeli vabilo, naj sodelujejo »pri proučitvi potrebe po uveljavitvi predpisa o obvladovanju vonja«. Odgovorili so, da so pri tem pripravljeni sodelovati, in potrdili udeležbo, »saj si tudi družba Koto želi ureditve tega področja, kajti le tako bo lahko dokazala, da deluje v skladu z okoljevarstvenim dovoljenjem in z najboljšo razpoložljivo tehnologijo«. Na srečanjih bi razpravljali o potrebnosti sprejetja uredbe o emisijah vonja ter o ukrepih za zmanjševanje nastanka vonja, ki jih podjetje že izvaja v skladu z okoljevarstvenim dovoljenjem in uveljavljeno dobro prakso. »Tema sklicanega srečanja torej ne bi bila problematika Kota oziroma reševanje njegove kafilerije, kot so vas (Delo, op. a.) zmotno obvestili predstavniki civilne družbe.«
Posodobitve v Kotu
Po Vidčevih navedbah Koto v Zalogu že vrsto let predeluje živalske stranske proizvode. Zatrdil je, da so v zadnjem desetletju v zaščito okolja neposredno vložili več kot dva milijona evrov. Letos so namestili dodatne zračne kondenzatorje ter obnovili biofilter, kar so konec lanskega leta zainteresirani javnosti tudi obljubili. Naložba je bila končana junija, predstavniki civilne iniciative pa so si izvedena dela lahko celo osebno ogledali. Tako letos kot v preteklih letih so pripravili dneve odprtih vrat, kjer so obiskovalcem podrobno predstavili svoje delovanje, prav tako so si lahko ogledali vso proizvodnjo v živo med polnim obratovanjem (to je po njegovem primerljivo z delovanjem obratov drugod po Evropi).
Pričakovanja Založanov
Milan Mirkov je povedal, da si njihova civilna iniciativa, posamezni člani sveta četrtne skupnosti (v njenem okviru deluje celo komisija za odpravo smradu v Kotu) in nekaj tisoč Založanov želijo le čistega okolja brez občasnega smradu iz preštevilnih industrijskih obratov. Priznava, da smrad ni več tako močan in pogost kot pred leti, a se občasno še pojavlja. Ta ni moteč le za njihove nosove, temveč lastnikom okoliških zemljišč onemogoča, da bi jih tržili (nedavno je Mercator zavrnil eno od lokacij za nov trgovski center v bližini Kota), saj jih nihče noče.
V primeru Kota si civilna družba in četrtna skupnost želita, da bi »igrali z odprtimi kartami«. Nikakor ne razumejo, da je četrtna svetnica Minka Jerebič prejela kopijo koncesijske pogodbe za opravljanje javne gospodarske službe ravnanja s klavničnimi odpadki in kužnim materialom živalskega porekla, sklenjene med RS in Kotom, ter dopolnila k njej šele po posredovanju informacijske pooblaščenke. Prostovoljno ji je niso hoteli pokazati, češ da gre za poslovno skrivnost.
Mirkov pričakuje, da bodo v prihodnosti v Kotu ali drugi tovarni v Zalogu, ki proizvaja smrad, krajanom pripravljeni pokazati, kako delajo, kaj so ali še nameravajo storiti za odpravo te nadloge (učinkovitejši biofiltri, zaprti sistemi proizvodnje ...) in da bo država izvajala nenapovedane in pogostejše inšpekcijske nadzore.
