Prostorski načrt za manjši Kolizej do konca leta

Ljubljana – Občina je na zahtevo Kranjske investicijske družbe začela nov postopek priprave prostorskega načrta za območje Kolizeja. Gabariti so znani: novogradnja ne bo smela biti višja od 30 metrov. Akt naj bi bil pripravljen do konca leta, toda glede na slabo finančno stanje investitorja je vprašanje, ali lahko potem pričakujemo začetek gradnje.

Na začetku leta smo poročali, da se je občina na pobudo investitorja, Kranjske investicijske družbe (KID), lotila novega postopka priprave občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN), ki je obsegal le manjši del območja (na katerem bi zgradili stanovanjske vile). Aprila je ta sklep razveljavila in začela postopek priprave OPPN za celotno območje.

Kot piše v sklepu o začetku priprave OPPN za Kolizej, je na severnem delu območja, med Gosposvetsko cesto in Župančičevo ulico, predviden nov nadomestni objekt stanovanjsko-poslovne namembnosti. Pisarne v »novem Kolizeju« bodo urejene predvsem v delu ob Gosposvetski cesti, stanovanja pa ob Župančičevi ulici in v notranjosti območja. V pritličju ob prometnicah bo javni program – koncertna dvorana, lokali za storitvene, gostinske in trgovske dejavnosti ter prostori za šport. V kletnih etažah bodo garaža, tehnični prostori in delno trgovski program. V južnem delu območja, ki sega v vilsko četrt, je kot dopolnitev območja predviden večstanovanjski objekt, še določa sklep MOL o začetku postopka priprave OPPN.

Hotela ne bo, dvorana ostaja

Glede na prvotne načrte investitorja je tako iz vsebine novega objekta izpadel vsaj hotel (s 160 sobami). Vprašanje je tudi, kakšne bodo ob zmanjšanih splošnih gabaritih mere koncertno-operne dvorane, ki naj bi po prvotnih načrtih imela približno 1600 sedežev in za katero je investitor Jože Anderlič načrtoval, da jo bodo sofinancirali občina, država in EU. Da mora biti osrednji prostor v novi stavbi namenjen kulturi, je sicer že leta 2009 določila takratna ministrica za kulturo Majda Širca, ko je dovolila odstranitev Kolizeja.

Alenka Pavlin, na mestni upravi vodja odseka za prostorske izvedbene akte in prenovo, pojasnjuje, da so območje za pripravo OPPN razširili na pobudo KID. Kot pravi, so v obravnavanem območju predvideni trije objekti: poslovna stavba trikotne oblike vzdolž Gosposvetske ceste, pri kateri lahko nad terenom zgradijo pritličje, medetažo, štiri nadstropja in teraso, venec tega objekta pa mora biti enak višini venca Delavskega doma Tivoli.

Poslovnega objekta se bo po besedah Pavlinove držal večstanovanjski objekt v obliki črke H v osrednjem delu območja, ki bo poleg pritličja in medetaže imel še pet nadstropij in teraso, pri čemer bo smel biti visok največ 30 metrov. V južnem delu območja pa je predviden še samostojen večstanovanjski objekt s pritličjem in petimi etažami oziroma višino največ 25 metrov.

Pavlinova sprejetje predloga OPPN »pričakuje do konca letošnjega leta«. Dodaja, da so ministrstvo za kulturo že zaprosili za nove smernice in da odloka o razglasitvi spomenikov naravne in kulturne dediščine na območju med Aškerčevo, Tivolsko in Slovensko, ki onemogoča gradnjo objektov, višjih od 30 metrov, ne nameravajo spreminjati. Prav ta odlok je bil eden od glavnih razlogov, da je strokovna komisija ministrstva za kulturo lani jeseni odločila, da objekt, kot ga je načrtoval investitor – visok 70 metrov – ni dopusten.

Ministrstvo vztraja pri omejitvi višine stavbe

Čeprav se je vmes zamenjalo vodstvo ministrstva – minister je postal Uroš Grilc, pred tem vodja oddelka za kulturo na ljubljanski občini, ki je ves čas javno podpirala Anderličeve namere o gradnji 70-metrske stolpnice na območju Kolizeja – pa to ni prineslo spremembe stališča ministrstva glede načrtov Jožeta Anderliča, lastnika KID. Z ministrstva so sporočili, da so smernice za pripravo OPPN v pripravi, zato o njihovi vsebini še ne morejo govoriti. Na vprašanje, kakšni so predvideni gabariti, pa so odgovorili, da je največji višinski gabarit objekta v osnutku OPPN 30,10 metra nad terenom.

O tem, ali bo še vedno treba izdelati konservatorski načrt, so odgovorili, da so se smernice, v katerih so zahtevali izdelavo takega načrta za prenovo, nanašale na osnutek projekta, ki bi s svojo velikostjo bistveno vplival na širše območje. Za nov osnutek OPPN pa so smernice še v pripravi.

Na vprašanje, kakšno je stališče ministrstva do gradnje Kolizeja in predvidenih omejitev višine stavbe, pa pravijo: »Na ministrstvu smo gradnji novega objekta na mestu porušenega Kolizeja naklonjeni, saj prazna gradbena jama ne more prispevati h kulturnemu razvoju prostora, hkrati pa vztrajamo pri stališču, da mora novogradnja spoštovati merilo Ljubljane, torej tudi omejitve višine.«

Zemljišče prenesli na novo družbo

Da je dobrih 12.000 kvadratnih metrov veliko zemljišče na elitni lokaciji prav v središču mesta vendarle preveč vredno, da bi se mu investitor kar tako odpovedal, je marsikdo razmišljal že jeseni, ko je Anderlič ob razkritju, da država ne bo dopustila objekta, višjega od 30 metrov, medijem napovedal, da opušča svoje načrte s Kolizejem.

Tudi iz javno dostopnih informacij lahko razberemo, da projekt ni dolgo miroval. Sodeč po zemljiški knjigi zemljišče, kjer je nekoč stal Kolizej, od januarja letos ni več v lasti KID, temveč nove družbe Tivoli Projekt. Zemljišče je sicer obremenjeno s tremi hipotekami Abanke Vipe in Deželne banke Slovenije v skupni vrednosti devetih milijonov evrov.

Tivoli Projekt je novoustanovljena družba z omejeno odgovornostjo z osnovnim kapitalom 100.000 evrov. Ima enako lastništvo kot KID: 60-odstotni lastnik je Jože Anderlič, po 20 odstotkov pa imata Uroš Anderlič in Barbara Katarina Anderlič. Družba je bila ustanovljena konec novembra lani.

Slabo finančno stanje investitorja

Kakšni so Anderličevi načrti s projektom, nam ni uspelo izvedeti, saj na Kranjski investicijski družbi niso odgovorili na naša vprašanja. Vendar eno od možnih razlag za prenos zemljišča na novo podjetje ponujajo nedavno objavljeni rezultati o poslovanju KID v preteklem letu. Podjetje je po podatkih baze Gvin pridelalo rekordnih 24,8 milijona evrov izgube (leto prej je bilo izgube 8,6 milijona, pred tem pa so ustvarjali dobiček).

Sredstva družbe so se s 112 milijonov evrov v letu 2011 zmanjšala na dobrih 60 milijonov, delež dolgov v financiranju je znašal kar 101 odstotek, poleg tega je imelo podjetje 20,7 milijona evrov kratkoročnih in 26,2 milijona evrov dolgoročnih finančnih obveznosti. Letos je imel KID skoraj tri mesece, od sredine januarja do sredine aprila, blokirane vse transakcijske račune, trenutno pa je od osmih blokiran le račun pri Unicredit banki.