Proti coni Nadgorica že 850 podpisov

Ljubljana – »Svetu ČS Črnuče predlagamo, da mestnima oddelkoma za urbanizem in varstvo okolja ter ministrstvu za kmetijstvo oziroma okolje in prostor takoj pošlje pripombe na osnutek sprememb izvedbenega dela OPN MOL. Pri tem je bistvena vsebinska utemeljitev, zakaj je za četrtno skupnost povsem nesprejemljiv občinski predlog, ki skuša na kmetijska zemljišča umestiti novo gospodarsko cono Nadgorica.«

To je najpomembnejši sklep, ki so ga sprejeli v ponedeljek zvečer na izredni seji odbora za urbanizem, gospodarstvo in promet v črnuški četrtni skupnosti. Na njej so večino časa obravnavali predlog o gospodarski coni v Nadgorici, kjer naj bi 38 hektarov najboljših kmetijskih zemljišč in gozdov žrtvovali za trgovski logistični center, poligon varne vožnje terenskih vozil, dirkališče za karting in spidvej, adrenalinski park, večnamenske športne objekte za dvoranske športe, športni avtokamp s prostorom za avtodome, garažno hišo, hotel in poslovno-storitvene dejavnosti.

Kot je v posebnem dopisu ugotovil član četrtnega odbora Franc Ules, bi novi gospodarski kompleks zasedal kar 54 odstotkov kmetijskih zemljišč, ki jim občina v tokratnih spremembah prostorskega načrta namerava spremeniti status (v zemljišča za gospodarsko dejavnost).

Da gre za izjemno velik poseg, govori že predlog, da bi smeli pozidati kar 70 odstotkov zemljišč, da bi zelenih površin pustili le še za vzorec (najmanj 15 odstotkov) in da bi bila tam dovoljena gradnja celo 20 metrov visokih objektov. Po Ulesovem prepričanju je treba te neugodne parametre glede na prevladujoč avto-športni program bistveno spremeniti, predvsem pa izdelati elaborat načrtovanih prostorskih ureditev, ki ga predpisuje pravilnik o posegih v prostor na najboljših kmetijskih zemljiščih zunaj naselij.

Zatem ugotavlja, da so v okoljskem poročilu sicer obdelane tri različne lokacije nadgoriške gospodarske cone, vendar v njem ni spoštovana zahteva po omilitvenih ukrepih. Ker niso navedli nadomestnih zemljišč, ki bi bila primerna za izgubljena kmetijska, občinski prostorski načrt ne izpolnjuje pogojev, opredeljenih v okoljevarstvenem poročilu. Čeprav so na mestnem oddelku za urejanje prostora zatrdili, da so bili okoljevarstveni pogoji in dvajset lokacij nadomestnih kmetijskih zemljišč določeni že pred petimi leti, pa jih v tokrat razgrnjenem predlogu sprememb sploh ni.

Neprimerni nadomestki

Četudi bi dvajset lokacij upoštevali, pa ni primerna niti ena od njih. Dve enoti v Sračji dolini sta namreč na zemljišču, po katerem je speljan 220-kilovoltni daljnovod Beričevo–Divača in kjer je v naravi posekan gozd za daljnovodni koridor, poln grap. Poleg tega je teren višinsko zelo razgiban. Petnajst enot urejanja je ob levem bregu Save, ki pa so za intenzivno kmetijstvo neprimerne, ker ležijo na zaščitenem območju vodarne Jarški prod. Tam veljajo tudi omejitvena določila Nature 2000, zemlja pa je marsikje kontaminirana zaradi odlagališč odpadkov. V preostalih treh enotah urejanja v Podgoriški gmajni prav tako veljajo določila Nature 2000.

Ker so vsa zemljišča po namenski rabi že kmetijska, po okoljevarstvenem poročilu sploh ne morejo biti opredeljena kot nadomestna kmetijska zemljišča. So le stavbna zemljišča, na katerih ni interesa za gradnjo, še dodaja Ules. Na koncu ugotavlja, da načrtovani poseg ne bi pomenil le uničenja najboljših zemljišč in prezračevalnega koridorja, pomembnega za vso Ljubljano, poleg tega bi se povečal promet skozi Črnuče, predvsem pa po Zasavski do avtoceste, ki je ne le regionalna, temveč tudi krajevna cesta za krajane Podgorice, Šentjakoba, Nadgorice, Ježe in Črnuč. Cesta, ki je že zdaj smrtno nevarna, ker nima pločnika in kolesarske steze, bi ob povečanem tovornem prometu postala še nevarnejša.

Še en argument, zakaj je cona nesprejemljiva, je dejstvo, da so jo leta 2010 kot tako označili tudi na kmetijskem ministrstvu in da MOL z novim predlogom ne ponuja drugačnih ali boljših rešitev za ta poseg, ampak iste kot pred petimi leti.

Peticija proti coni

Na izredni seji odbora so poudarili, da je peticijo proti gospodarski coni Nadgorica doslej podpisalo že več kot 850 prebivalcev črnuške četrtne skupnosti, zelo prepričljiv pa je bil tudi tajnik lovskega društva Pšata Lojze Šket. Opozoril je, da kmetijskih zemljišč in gozdov v Nadgorici ne bi smeli pozidati, ker je tam eden zadnjih rezervatov divjega zajca, eno zadnjih gnezdišč zaščitene prepelice in postovke, počivališče za ogroženega kljunača, ki je ptica selivka, med rastlinskimi vrstami pa je na prvem mestu zaščiteni močvirski tulipan, ki je na rdečem seznamu ogroženih rastlin.

Črnuče na udaru lobijev

Od kritičnih četrtnih svetnikov smo lahko slišali, da Črnuče niso indijanski rezervat, krajani pa ne Indijanci, ki jih lahko vrtiš okoli prsta. Prepričani so, da je Ljubljana na udaru gradbenih lobijev, ki pritiskajo na mestni svet in svetnike kupujejo za drobiž. Toda Črnučani tega ne bodo dovolili, saj bi se jim kakovost življenja z novo cono še poslabšala. Zaprli bi jih namreč v sistem nekih cest, vpliv na zdravje pa bi bil uničujoč. Eden od udeležencev je izjavil, da vsi že tako ali tako pijejo vodo, kontaminirano s strupenim PCB (zakopani ostanki transformatorjev).

Četudi ima ČS Črnuče že dolgo natančno izdelano strategijo svojega razvoja, pa jo že dvanajst let mestna oblast načrtno ignorira in jo ima kot skupnost na obrobju občine za območje sekundarnega pomena. Tisto, kar bi radi, jim ne dajo, česar nočejo, pa jim vztrajno vsiljujejo.