»Kitolov je kruta slika naše razvite Evrope«

Pred danskim generalnim konzulatom v Ljubljani je bil danes ob 18.00 uri pohod proti pomoru kitov in delfinov na Ferskih otokih.

Objavljeno
09. julij 2015 19.08
Ka. B., Delo.si, Ma. F.
Ka. B., Delo.si, Ma. F.

Ljubljana - Shod je organizirala Bianca Žvorc Morris, da bi ozavestila Slovence o vsakoletnih obrednih ubojih kitov na Ferskih otokih. »O tem pri nas ne vemo tako rekoč ničesar,« pravi večletna veganka, ki ostro zavrača otoško ohranjanje tradicije.

Prebivalci Ferskih otokov namreč od 14. stoletja prirejajo obred v čast odraščajočih dečkov. V ta namen v poletnih mesecih, ko imajo samice mladiče, pobijejo v povprečju sedemsto obloglavih kitov. Vendar Žvorc Morrisova opozarja, da gre za zavajanje: »Številka je veliko višja in se dvigne tudi do 3000 kitov na leto.«

Lov na kite opiše podrobneje: domačini, med katerimi so tudi otroci, jih zajamejo v zaliv, nato jih s harpunami zagrabijo za hrbtenico in z noži zabadajo, dokler ne izkrvavijo. Samicam razrežejo trebuhe in brez milosti pobijejo še mladiče. Večina sicer za ljudi neužitnih delov umorjenih in nenevarnih kitov pa pristane na dnu morja.

Vodji shoda se je pridružilo približno 20 somišljenikov. »Jezni smo. Ne gre za nobeno tradicijo, gre za bolan človeški um,« pravijo ljubitelji živali. »Vsake tradicije ni potrebno ohranjati. Mora se končati tam, kjer se začne izživljanje nad nedolžnimi bitji. Smo ljudje ali pošasti?« se sprašujejo in dodajo, da se pravice živali ne kršijo zgolj na oddaljenih celinah. »To je tudi kruta slika naše razvite Evrope.«

Kitolov sicer pomeni kršitev ustave Evropske unije. A Ferski otoki, ki so del ozemlja kraljevine Danske, uživajo avtonomijo in niso del danskega članstva v Evropski uniji. Kitolov je tako del ferskih notranjih zadev.

Mednarodna komisija za kitolov je leta 1982 ustavila komercialni kitolov zaradi nevarnosti izumrtja petih od trinajstih vrst kitov. Japonska, Norveška in Islandija prepovedi nasprotujejo in vsako leto ujamejo na tisoče kitov. Lov upravičujejo z zatrjevanjem, da je to del njihove tradicije ter da kite uporabljajo v znanstvene in raziskovalne namene. »Bodoče generacije bodo prikrajšane priložnosti videti te živali v naravnem okolju. Borimo se za naravno bogatejšo in bolj sočutno prihodnost Evrope,« pravi Žvorc Morrisova.