Proti Pečečniku tudi državno pravobranilstvo

Okoljevarstveno soglasje za Plečnikov stadion izpodbijajo, ker ga je Arso izdal za parcele, ki ne obstajajo več.

Objavljeno
25. maj 2017 17.34
Stadion Bežigrad 04.oktobra 2016 [Sradion Bežigrad,stadioni,Ljubljana,športni objekti,šport]
Maša Jesenšek
Maša Jesenšek

Ljubljana - Kot je bilo pričakovati, je na izdano okoljevarstveno soglasje za projekt Bežigrajski športni park (BŠP) prispelo več pritožb. Presenetljivo je tokrat med pritožniki tudi državno pravobranilstvo, ki se je odzvalo na pozive civilnih organizacij in posameznikov. A četudi bodo pritožbe zavrnjene in bo soglasje postalo pravnomočno, je do vloge za gradbeno dovoljenje še daleč.

Kot so pojasnili na agenciji za okolje (Arso), ki je aprila v četrtem odločanju izdalo okoljevarstveno soglasje (OVS) za novi bežigrajski stadion, se rok za vložitev pritožb izteče šele v teh dneh, do začetka tedna pa so prejeli pritožbo enega od sosedov, Petra Rondaija, ki ima status stranskega udeleženca v postopku, in državnega pravobranilstva, ki jo je vložil pravobranilec Rajko Kotnik. Pritožbo je napovedala še Karmen Stariha, prav tako soseda iz Fondovih blokov in stranska udeleženka v postopku, ki pravi, da jo bo pravočasno vložila. Kot so pojasnili na Arsu, bodo po izteku roka vse pritožbe poslali v izjasnitev investitorju, BŠP, nato pa dokumentacijo odstopili ministrstvu za okolje in prostor.

Soglasje za poseg na parcelah, ki jih ni

Če so bile pritožbe sosedov napovedane in pričakovane, pa je presenečenje, da se je med pritožniki tokrat pojavilo državno pravobranilstvo. Tam so nam potrdili, da so pritožbo na izdano soglasje Arsa za projekt BŠP res vložili. Kot so zapisali, so to storili »v javnem interesu na podlagi pozivov in iniciative civilnih organizacij in posameznikov«, pri čemer soglasje izpodbijajo zaradi dveh spornih točk. Kot navajajo, je bilo ugotovljeno, da nekaterih zemljišč (2220/3, 2221/1 in 2227/2 v katastrski občini Bežigrad), ki so navedena v izreku izpodbijanega soglasja, v zemljiški knjigi ni. Kot smo preverili, so bile omenjene parcele res izbrisane že v letih 2012 in 2014, namesto njih pa vpisane druge.

V drugi točki na pravobranilstvu navajajo, da soglasje ne upošteva pogojev in omejitev, ki jih določa odlok o razglasitvi del arhitekta Jožeta Plečnika za kulturne spomenike državnega pomena. »Ta v 10. in 56. členu določa, da se za kulturni spomenik državnega pomena razglasi stadion za Bežigradom, hkrati pa določa pogoje, ki jih je treba upoštevati ob kakršnemkoli poseganju v predmetno kulturno dediščino. V izpodbijanem okoljevarstvenem soglasju pa so v celoti spregledane omejitve in pogoji, s katerimi je predmetni kulturni spomenik varovan pred nedovoljenimi posegi,« so vložitev pritožbe pojasnili na pravobranilstvu, ki se je tokrat prvič vključilo v postopek izdaje OVS za bežigrajski stadion.

O pritožbah bo - že četrtič v tej zadevi - odločalo ministrstvo za okolje in prostor kot drugostopenjski organ. To je doslej enkrat ugodilo pritožbi sosedov in soglasje odpravilo, drugič je ugodilo pritožbi investitorja in odpravilo zavrnilno odločbo Arsa, tretjič pa je zavrnilo pritožbo BŠP in potrdilo zavrnilno odločbo Arsa, a je nato investitorju uspelo na upravnem sodišču.

Če bi tokrat ministrstvo zavrnilo pritožbe stranskih udeležencev in pravobranilstva, bo prvič po več kot šestih letih, kolikor že traja postopek na Arsu, okoljevarstveno soglasje za BŠP pravnomočno. Stranskim udeležencem bo sicer še ostala možnost upravnega spora. Če bo ministrstvo pritožbam ugodilo, bo zadevo najverjetneje vrnilo v odločanje na agencijo za okolje in dolgoletna saga, ki traja že od decembra 2010, ko je BŠP dal vlogo na Arso, se bo nadaljevala.


Sporno zemljišče med Fondovimi bloki in stadionom, o katerem v postopku določitve pripadajočih zemljišč že osmo leto odloča okrajno sodišče. Foto: Jože Suhadolnik/Delo

Pečečnik ostro zavrnil arhitekte


Glavni investitor in direktor BŠP Joc Pečečnik je na naše vprašanje, kako komentira nekoliko presenetljivo vključitev pravobranilstva v postopek, odgovoril, da »žal v tej državici vsi izveste hitreje in več kot mi, ki smo v postopku«.

Kateri pozivi posameznikov in civilnih organizacij so spodbudili pravobranilstvo, da se je tokrat odločilo ukrepati, sicer ni znano, saj se razni pozivi proti Pečečnikovemu projektu vrstijo že več let. Je pa marca Društvo arhitektov Ljubljana (DAL) organiziralo precej odmevno okroglo mizo o obnovi stadiona, na kateri so sodelujoči ugotavljali, da Plečnikova dediščina v projektu ni dovolj zaščitena. Ker se je Pečečnik zaradi odsotnosti ni mogel udeležiti, so že takrat napovedali nadaljevanje debate za maj. A novo povabilo društva na srečanje - tokrat v ožjem krogu z zgolj aktivnimi udeleženci v projektu, kjer so se po besedah predsednika društva Jurija Kobeta želeli pogovarjati predvsem o možnostih, kako zadevo izpeljati v obojestransko dobro - je Pečečnik ostro zavrnil.

V odzivu, ki ga je objavil tudi na spletni strani projekta bsp.si, je zapisal, da ugotavlja, da ne gre za vabilo na pogovor o Plečnikovem stadionu, ampak »razgovor o nasprotovanju gradnji Plečnikovega stadiona in vsiljevanje rešitve, ki v tem trenutku ni več mogoča«. Pečečnik je društvu ponudil, da lahko odkupijo njegov delež v BŠP (ob MOL in OKS je 59-odstotni lastnik) in stadion uredijo sami, hkrati pa zagrozil s pravnimi posledicami, saj da je »že dovolj klevetanja in podtikanja peščice ljudi, ki žal za projekt niso bili izbrani in so sedaj ljubosumni in nam mečejo polena pod noge. Ko dobimo gradbeno dovoljenje, bomo preučili celotno škodo posameznikov, ki so neupravičeno blokirali projekt in nam povzročali gospodarsko škodo.« Dodal je še, da bo pri projektu »vztrajal do svoje smrti«, za sabo pa da »ima še dva sinova«.

DAL opozarja na državne ustanove brez vizije

Za komentar smo prosili predsednika DAL Jurija Kobeta, saj nas je zanimalo tudi, ali Pečečnikova zavrnitev sodelovanja pomeni konec njihovih aktivnosti, povezanih s Plečnikovim stadionom. Predsednik društva »hudih delov očitkov« Pečečnika ni komentiral, je pa pojasnil, da obžalujejo, da je nastal nesporazum ob prilogi k vabilu, ki »govori o nastali situaciji, a nikjer ne omenja kakršnekoli krivde družbe BŠP«. Kot poudarja Kobe, so želeli na srečanju načeti vprašanje odgovornosti državnih institucij za njihovo delovanje in medsebojno sodelovanje, ki je v zadnjem času pripeljalo do te in podobnih situacij.

»Poleg Plečnikovega stadiona imamo v Ljubljani primere Kolizej, Šumi, Rog, v Celju Rakušev mlin, v Mariboru Umetnostno galerijo, in še Teš 6, drugi tir, pri katerem imamo že danes diametralno nasprotne podatke, predvidena je lendavska lakirnica ... To so le izstopajoči primeri, ki jih spremlja kopica manj obsežnih posegov v prostor, ki so povsem v nasprotju ne le z našim videnjem kulturnega prostora, ki ga želimo čim bolj ohraniti, temveč kar v nasprotju z zakonodajo. In vsi imajo neki uradni placet,« pravi Kobe. Po njegovem je čas, da se odkrito pogovorimo o »neprizadetem agiranju državnih ustanov, ki brez neke skupne vizije, predvsem pa brez vsakih posledic sprejemajo in izdajajo odločitve«.