Raj za sprehajalce in tekače

Na Poti spominov in tovarištva (PST) so namestili stacionarne žige, obetajo se novi pitniki.

sob, 14.04.2018, 07:30
V registru kulturne dediščine

Pohod po Poti ob žici je bil leta 2016 vpisan v register žive kulturne dediščine. Je največja množična rekreativna in športna prireditev, ki v spomin na upor prebivalcev Ljubljane proti sovražniku med drugo svetovno vojno poteka okoli prestolnice po trasi, kjer je med letoma 1942 in 1945 stala ograja iz bodeče žice, ki so jo postavili italijanski okupatorji. Pohod po Poti ob žici je vsako leto v dneh pred 9. majem, ko v Ljubljani praznujemo mestni praznik, dan miru, po Evropi pa na ta dan zaznamujemo konec druge svetovne vojne. Letošnji, 62. pohod bo od 3. do 5. maja, vsako leto pa privabi več kot 30 tisoč udeležencev. Najprej se na pot odpravijo otroci iz ljubljanskih vrtcev, dan kasneje ljubljanski šolarji in dijaki, vrhunec dogajanja pa je v soboto z množičnim pohodom in tekom trojk, edinstveno tekaško prireditvijo.

Pred 62. pohodom ob žici, ki se ga zadnja leta udeleži okoli 30 tisoč pohodnikov, smo pregledali, kakšne so novosti, zakaj nekateri deli poti še vedno niso povezani in osvetljeni ter kako je poskrbljeno za urejenost.

Številni sprehajalci na več kot 32 kilometrov dolgi poti se že nekaj časa sprašujejo, čemu so namenjene na novo nameščene skrivnostne rdeče pipe. Gre za stacionarne žige, ki so jih za vse pohodnike, ki traso obiskujejo tudi med letom, na občini postavili oktobra. »Vsi lokali ob trasi, kjer poteka pot, niso bili odprti ves čas. Poleg tega so se nekatere točke ob trasi nekoliko premaknile, načeloma pa so zdaj postavljene na trasi PST v neposredni bližini lokalov. Izjema je KT-4, kjer je stacionarni žig v bližini, ob vojašnici Edvarda Peperka na Leskovškovi cesti, nameščen pa je tudi na Golovcu,« pojasnjujejo na občini. Edina pomanjkljivost žigov je, da morajo imeti obiskovalci s seboj blazinico za žigosanje.

Zeleni prstan sadi drevesa

Za ohranjanje Poti spominov in tovarištva (PST) skrbi društvo Zeleni prstan Ljubljana pod vodstvom nekdanje županje Nuše Kerševan. Na vprašanje, koliko spominskih malih srebrnih valjev je postavljenih ob celotni trasi in kako ga je mogoče pridobiti, Kerševanova odgovarja: »Posameznik ali organizacija oziroma podjetje, ki se odloči za posaditev drevesa in njegovo označitev, mora z društvom skleniti donatorsko pogodbo. Sredstva porabimo za nakup in posaditev drevesa ter izdelavo in montažo tablice. Enako velja za posvojitev drevesa, ko z donatorskimi sredstvi posadimo drevo ob PST.«


Infografika: Delo

Do zdaj je bilo posajenih in označenih 148 dreves. Od tega jih je 46 posadilo društvo Zeleni prstan, in sicer v spomin na avtorje PST in spomenikov ob njej ter v spomin na izvajalce in aktivne člane, ki skrbijo za ohranjanje pomena PST. »Podjetja in društva so posadila 26 dreves z oznakami, 76 dreves pa posamezniki oziroma družine. Nekateri med njimi so darovali sredstva za posaditev dreves, vendar jih niso želeli označiti,« pojasnjuje Kerševanova. Društvo vodi register dreves in fototeko oznak, drevesa so vpisana tudi v občinskem registru.

Pitniki balzam za pohodnike

Javno podjetje Vodovod-Kanalizacija je že pred časom ob PST postavilo pitnike, na katerih se lahko obiskovalci odžejajo s pitno vodo. Iz javno objavljenega seznama Vo-Ke je razvidno, da je na celotni trasi postavljenih zgolj devet pitnikov, preostalih 28 je nameščenih drugod po mestu. Da je ob PST premalo pitnikov, se strinja tudi Kerševanova, pri tem pa poudarja: »Za številne novosti ob poti, tudi za pitnike, je bilo podanih več pobud meščanov. Zagotovo bodo dodatni pitniki postavljeni, vendar postopoma.«


Rdeče pipe ob poti so stacionarni žigi, ki so jih namestili za vse pohodnike, ki traso obiskujejo tudi med letom. Foto: Jure Eržen/Delo

Med številnimi pobudami meščanov je bila tudi ta, da bi osvetlili povezovalno kolesarsko in pešpot od Šiške do Brda. Toda na občini menijo, da to ni mogoče, češ da bi osvetlitev grobo posegla v naravno okolje, poleg tega negativno vpliva na življenjski cikel žuželk. »Z mnenjem občine se strinjam, saj je vsaka osvetlitev napad na naravno okolje,« pravi Kerševanova. Dodaja, da so bile v preteklosti pobude, da bi PST v celoti tlakovali. »Vendar bi tako osvetlitev kot tlakovanje poti pomenila grob poseg v naravo,« še pravi Kerševanova.

Samo lani uničenih 35 dreves

Na občini so potrdili, da v zadnjem času na PST opažajo vse več poškodb na mladih drevesih. Poškodbe na drevesih, ki so si podobne, se pojavljajo predvsem na poti od Šiške proti Brdu, v Tivoliju ter na območju Šiške. Lani je bilo na PST uničenih 35 dreves, samo januarja so opazili poškodbe na šestih. V zadnjih štirih letih so našteli več kot 150 primerov namernega uničenja dreves, skupne škode je bilo za 10 tisoč evrov. »Pri mladem drevesu škodo ocenjujemo na 500 evrov. Če je drevo raslo več sezon, pa lahko presega 2000 evrov,« pravijo na MOL in dodajajo, da se škoda ne kaže zgolj v neposrednih stroških, temveč je precej večja.

»Če drevo vsaki dve leti menjamo zaradi vandalizma, ne more zrasti. Zato smo v minulih dveh letih zasadili več kot 12.000 dreves in uredili javne sadovnjake. Nismo si mislili, da bi lahko večje število dreves izzvalo tudi več vandalizma,« dodajajo na občini. Čeprav so škodo na drevesih prijavili policiji, kršilcev še niso odkrili. Napovedujejo, da bodo za sankcioniranje in preprečevanje vandalizma tako najverjetneje posegli po drugih oblikah varovanja, kot so kamere, vendar se o tem še odločajo.

Zakaj pot ni povezana

Na vprašanje, zakaj nekateri deli Poti ob žici niso v celoti povezani, Nuša Kerševan odgovarja, da si sicer prizadevajo, da bi bila trasa sklenjena in da bi potekala natančno po trasi žice, postavljene v drugi svetovni vojni. »Predlog za začetek gradnje poti je bil sprejet sredi sedemdesetih let, vendar so bili nekateri predeli mesta že pozidani, zato smo morali posamezne dele poti speljati mimo trase. Ponekod, denimo v Mostah, se je pot prekinila tudi zaradi gradnje novih cest. Pri obnovi poti skušamo nekatere stvari popraviti in postaviti v prvotno stanje, vendar se v celoti ni izšlo. Že pred gradnjo PST so bili postavljeni spominski osmerokotni stebri, ki pa stojijo točno na trasi žice,« še pravi Kerševanova.

Prijavi sovražni govor