Tiskane izdaje
Nepremičninska ponudba v Ljubljani že davno ne korespondira s povpraševanjem oziroma kupno močjo. A tozadevno politiko na stran, stanje bi se dalo vsaj začasno nekoliko izboljšati, če v duhu iskanja rešitev le prisluhneš kreativnim pobudam ljudi. Tako je vsaj prepričana skupnost ustvarjalcev (Punkt, Kreativni center Poligon, skupina ProstoRož in pobuda Creative Mornings Ljubljana), ki je ob podpori regionalne razvojne agencije ljubljanske urbane regije pred dvema mesecema razvila spletno platformo z zemljevidom praznih prostorov v slovenskih mestih. Pod geslom Manj praznih prostorov, več ustvarjanja si prizadevajo vzpostaviti vez med potencialnimi uporabniki in najemodajalci ter tako odpreti nove možnosti nizkoprofitnega ali neprofitnega najema praznih in podizkoriščenih objektov ter površin.
Med mladimi kreativnimi kolektivi, podjetji v zagonski fazi in zavodi, društvi ter iniciativami, ki delujejo v nekomercialnem sektorju in v javnem interesu, so namreč zaznali veliko povpraševanje po bodisi produkcijskih ali bivanjskih prostorih, pa tudi klubih, društvenih prostorih in prostorih za organizacijo začasnih dogodkov. »Začelo se je s projekti, kot je bil leta 2011 Kreativna cona Šiška, ko je skupnost kreativcev začela delovati v prostorih na Celovški 40. Potem pa so prišli večji projekti, kot je Pop-up dom – zadnji je bil realiziran decembra lani v prostorih Tobačne tovarne,« pripoveduje pobudnik projekta Marko Orel (Slovenia Coworking, Rompom). »Prostor za Pop-up dom smo iskali skoraj pol leta. Hodili smo po Ljubljani in iskali prazne prostore. Povsem analogno.« Naposled jim je naproti prišel Imos, ki jim je prostore v Tobačni za enkraten dogodek oddal po nižji najemnini. Kasneje se jim je uspelo dogovoriti za nadaljnje sodelovanje in na tej lokaciji so odprli Kreativni center Poligon. Tako so se domislili, da bi ustvarili vseslovensko akcijo mapiranja praznih prostorov, s priloženimi podatki o lastništvu, možnostjo najema in ceno, ki za nekomercialen mesečni najem ne bi presegala petih evrov za kvadratni meter.
Pri nekomercialnem oddajanju praznih prostorov ni nezanemarljiv socialno-ekonomski vidik. Gre za podpiranje mladih ustvarjalcev, ki vsaj na začetku ne morejo plačevati polne najemnine, vsaj dokler ne pridejo v fazo, ko začnejo služiti. »Projekt spodbuja tudi začasno rabo določenega objekta, prav tako alternativno plačilo, kot je vložek najemnikov v obnovo prostora,« pripoveduje Maša Cvetko iz ProstoRoža, ki se je iniciativi z veseljem pridružil. Znan primer alternativnega plačila je par arhitektov Handmade, ki je brezplačno najel hišo v Mostah, v zameno pa jo opremil.
Dobra praksa na tujem
Primerov dobre prakse je precej, a predvsem v tujini. V dunajskem muzejskem kvartu so na primer podjetjem v zagonski fazi oddali poslovne prostore za bistveno nižjo najemnino. Ko so prišli na zeleno vejo in dosegli določen cenzus, pa so najemnino dvignili. Dober primer, kako se je mesto lotilo revitalizacije predela, ki ga je prizadel deficit prebivalstva, je tudi Leipzig, po lastnih opažanjih pripovedujeta Cvetkova in Orel. »Občina je prostor v svoji lasti brezplačno (plačala je tudi stroške) ponudila društvom in zavodom v namensko rabo za določen čas. V prostoru so se vsak mesec izmenjavali čebelarji, filmske delavnice, izdelovalci glinenih posod, mestni vrtnarji ... Vsaka stvar je pritegnila svojo klientelo in oživila tisti mestni predel. Če nameniš prostor za neprofitno rabo, se 'dobiček' v veliki meri vrne skupnosti. To je proces spodbujanja lokalne ekonomije in revitaliziranja delov mesta,« v en glas pripovedujeta sogovornika.
Iniciativa deluje tudi za dobro mesta in njegove podobe. »Prazen, zanemarjen prostor degradira okolico. Skupnost ima več od njega, če je zapolnjen z vsebinami, ki so odprte navzven,« je prepričana Maša Cvetko.
Pod okriljem občine po podobnem principu deluje Trg prekomorskih brigad, le da se na razpise za zdaj lahko prijavijo le društva in zavodi, ki delujejo v javnem interesu. Med 514 praznimi prostori, kolikor jih ima po nekaterih podatkih v lasti MOL, jih 171 oddaja v brezplačno uporabo neprofitnim društvom, zavodom, umetnikom ali skupinam. Pridobivanje prostorov na ta način za umetniške kolektive ni samoumevno in nekateri prijavitelji pričajo, kako čudna so pota gospodova med občinskimi mlini. A to je tema za poseben članek.
Strahovi lastnikov
Tudi pri nekaterih večjih podjetjih najprej niso razumeli, zakaj bi na spletni strani PIIP objavili svoje proste prostore, če jih že tržijo prek spletnih nepremičninskih agencij. »Gre za skupno bazo, v kateri bi kulturniki ali ustvarjalci našli prostore po nižji ceni ali za enkraten najem, kjer ima povpraševalec vse na enem mestu in mu ni treba prebrskati vseh nepremičninskih agencij,« razlaga Cvetkova.
Nekatera zasebna podjetja so v aplikaciji vseeno prepoznala interes zase. Zanimivo je, da so nekatere nepremičnine v okolici Ljubljane in drugih mestih na voljo po precej nizki ceni, a po njih ponavadi ni povpraševanja.
V Ljubljani si lastniki obetajo, da bodo z oddajo prostorov posameznikom, ki bi prostor naselili in uredili, nato lahko dražje prodali svojo nepremičnino. V tujini je predvsem v primerih alternativnega plačila, torej nekakšne blagovne menjave – prostor za prenovo, takim nepremičninam cena narasla tudi za desetkrat. Tukaj se tveganje prevesi na stran najemnikov. Prostor po nekomercialni ceni ali v začasno rabo morajo biti pripravljeni sprejeti pod pogojem, da jih bo lastnik po izteku pogodbe morda izselil. »To je po eni strani sporno, po drugi pa bi nekdo, ki bi zaradi tega vsaj eno leto plačeval nizko najemnino, to lahko izkoristil, če mu seveda ne bi bilo treba veliko vložiti v prostor. Morda vsaj za začasne dogodke,« meni Cvetkova. V prid najemnikom govorijo tudi trenutne razmere na nepremičninskem trgu. Majhna je namreč verjetnost, da bi prostor, ki sameva že desetletje, naenkrat v kratkem času našel kupca.
Nekaj je vseeno pozitivno rešenih primerov med zasebnimi lastniki in »umetniškimi« podnajemniki, kot so omenjeni Poligon v Tobačni tovarni, Cirkualcija2 v nekdanjem Grosistu, Mesec oblikovanja in Zavod Ypsilon v Slovenijalesu.
Od konca januarja bodo platformo PIIP lahko sooblikovali tudi uporabniki, ki bodo v zemljevid sami vnašali podatke o praznih prostorih, o lastniku ter ceni. Pobudniki projekta poudarjajo, da spletna stran ni namenjena posredovanju med ponudniki in povpraševalci. Kdor najde prostor, ki mu ustreza, se mora z lastnikom o najemu dogovoriti sam. Pomagajo pa jim z nasveti, kako preveriti lastništvo, prav tako jim ponujajo pravno pomoč in vzorce pogodb.
