Rastoderjev »posel življenja« gre naprej

Ljubljana – Sodišče je izdalo sklep o uvedbi stečajnega postopka družbe Grep, glavnega gradbinca nasedlega projekta Stožice. Predlog za stečaj je dala družba Rastoder, ki je v preteklih mesecih odkupila več terjatev bank do močno zadolženega Grepa.

Potem ko se je več let špekuliralo in napovedovalo stečaj Grepa, a tega niso sprožile niti banke upnice (oziroma kasneje DUTB, na katerega se je prenesla večina terjatev, ki izhajajo iz stomilijonskega bančnega posojila, s katerim je Grep leta 2010 dokončal športni del stožiškega kompleksa) niti MOL, ki ima z zasebnim partnerjem prav tako še neporavnane račune, je propadli gradbinec v stečaju pristal na predlog družbe Rastoder v lasti Izeta Rastoderja. Sodišče je sklep izdalo včeraj, in sicer, kot so zapisali v obrazložitvi, ker Grep po prejemu predloga za stečaj v roku, ki se je iztekel v začetku tedna, »ni vložil predloga za prisilno poravnavo, niti ni predložil dokazov, da je uspešno izvedel povečanje osnovnega kapitala z novimi denarnimi vložki in da ni več insolventen«.

Največji upnik je (oziroma naj bi postal) Rastoder, ki je v začetku leta od Gorenjske in SID Banke odkupil terjatve do Grepa, vredne okoli 23 milijonov evrov, maja pa je sklenil pogodbo še z DUTB za odkup 84 milijonov evrov vrednih terjatev. Ta pogodba sicer še ni realizirana, kar pomeni, da Rastoder še ni glavni upnik.

Prijava terjatev do decembra

Za stečajno upraviteljico je sodišče določilo Lucijo Klampfer, upniki pa lahko terjatve prijavijo do 30. decembra. V postopku se bo prek zbiranja ponudb ali na dražbi prodajalo premoženje Grepa – to je nedokončani trgovski del Stožic. Ponudbo zanj bo tako lahko oddal kdorkoli, pri čemer bo zanimivo, kolikšna bo izhodiščna cena. Treba bo izvesti cenitev, pri čemer ni nepomembno, da nedokončanega betonskega kompleksa že več kot pet let nihče ne vzdržuje.

Če bo posel z DUTB realiziran in bo Rastoder postal glavni upnik, je v stečajnem postopku več možnosti. Lahko sam nastopi kot kupec in odkupi nepremičnine (kupnina bi se v največji meri vrnila njemu kot upniku), ter jih nato proda naprej ali pa sam dokonča projekt, kar je po neuradnih informacijah manj verjetno. Prvi scenarij s preprodajo nepremičnin je že izvedel pred dvema letoma v stečajnem postopku S1, kjer je z nakupom zemljišča ob Bavarskemu dvoru in njegovo prodajo Delti zaslužil milijon evrov. Lahko pa odkup nepremičnin prepusti tudi komu drugemu, ki bo zainteresiran za dokončanje trgovskega središča. Tudi v primeru drugega kupca bo imel Rastoder pomembno besedo, saj morajo k prodaji nepremičnin soglasje v stečajnem postopku dati upniki.

Plus za Rastoderja, minus za DUTB

Kot eden od potencialnih končnih lastnikov zasebnega dela Stožic se je že omenjala srbska Delta. Na sodišču je bil prav ta teden zadnji narok več let trajajoče pravde, v kateri je Delta tožila Grep za vračilo petih milijonov evrov, ki jih je leta 2008 vložila v projekt. Če bo sodbo (ki naj bi bila spisana v prihodnjih tednih) dobila, bo tudi sama med upnicami Grepa. Kdor koli bo že postal končni lastnik trgovskega centra, pa bo zanj zagotovo odštel nekajkrat manj, kot naj bi Delta plačala leta 2008 – pogodba z Grepom je bila vredna 242 milijonov evrov. Tudi ob upoštevanju ocene, da je za dokončanje kompleksa potrebnih še okoli 30 milijonov evrov.

Na DUTB sicer nočejo razkriti, za koliko so Rastoderju prodali svoje terjatve do Grepa. Je pa neuradne informacije, da se je cena gibala okoli 15 milijonov evrov, ta teden potrdil župan Zoran Janković, ki v tovrstnih poslih velja za dobro obveščenega: »Trdim, da je Rastoder naredil posel življenja, ko je kupil sto milijonov glavnice in šest milijonov obresti za 15 milijonov evrov.«

To pomeni, da bo DUTB za Stožice iztržila manj kot 15 milijonov evrov. Če bo izkupiček s prodajo Stožic v stečajnem postopku bistveno višji, pa bo vsekakor na mestu vprašanje, zakaj slaba banka sama ni sprožila stečaja.