Tiskane izdaje
Vrtičkarji se sicer strinjajo, da je treba z lastniki zemljišč ob Savi skleniti najemne pogodbe in plačevati letno najemnino. A hkrati so mnenja, da obligacijsko razmerje med dvema strankama pomeni, da imata oba tako pravice kot obveznosti. In to naj bi veljalo tudi za najemne pogodbe med Župnijo Ljubljana Ježica in večjim številom najemnikov, ki že desetletja zasedajo cerkveno zemljo.
Vrtičkarji so razburjeni, ker so v osnutkih pogodb, ki jim jih v imenu omenjene župnije poskušajo vsiliti predstavniki najetega podjetja Grizlo, navedene le obveznosti najemnikov. Najemodajalčeva je le vsakoletna izstavitev računa in podaljšanje pogodbe.
Menijo, da bi jim morala Cerkev priznati več pravic, saj da so v preteklosti sami poskrbeli za ureditev vrtičkov. Na cerkvenih zemljiščih je bilo pred tem tudi odlagališče gradbenih odpadkov, ki so jih tja vozili med gradnjo bližnjih blokov in od drugod. Tako so vrtičkarji najprej poskrbeli za odvoz odpadkov, nato so tja navozili rodovitno zemljo, uredili cesto, ograje in postavili ute. Tamkajšnji krajevni skupnosti, predhodnici današnje ČS Črnuče, pa da so plačevali celo »zmerno« najemnino.
Najemnina
Ker župnija ne ponuja nič od naštetega in ker v svoje parcele do danes niso vlagali ali imeli kakšne stroške z njimi, vrtičkarji menijo, da cena kvadratnega metra ne bi smela presegati 20 centov. Hkrati se zavzemajo za najem vrtička za vsaj pet let z možnostjo podaljšanja za enako dobo. Prav tako so zahtevali tudi izmero vrtička v navzočnosti najemnika in najemodajalca.
Na sestanku so zatem sklenili, da se bodo z župnijskim uradom z Ježice pogajali enotno, ne kot posamezniki, da se mora cerkveni zastopnik ob obiskih vrtov izkazati z notarsko overjenim pooblastilom, oziroma se bodo pogovarjali neposredno z župnikom. Določili so tudi vrtičkarske pooblaščence, ki bi se lahko na pogajanjih dogovorili za najvišjo možno najemnino, ki pa ne bi smela biti višja od 40 centov za kvadratni meter.
Cerkvena pojasnila
V pogovoru s predstavnikom Župnije Ljubljana Ježica Antonom Perčičem smo izvedeli, da je Cerkev začela o svoji lastnini razmišljati zaradi napovedanega nepremičninskega davka oziroma Gursovega vrednotenja nepremičnin. Ker to pomeni, da bi morali zanjo plačevati davek, bi bilo po njegovem neodgovorno, da bi ga namesto tistih, ki imajo od zemlje korist. V primeru črnuških vrtičkov to pomeni, da bi dosedanjim vrtičkarjem ponudili najemne pogodbe za vrtičke, ki jih brez plačila zasedajo že zelo dolgo.
Na vprašanje, ali se mu zdi cena najema primerna glede na to, kaj zanjo ponujata MOL in na drugi strani Cerkev, pa je dejal, da imajo ljudje možnost izbire. Če se jim zdi cena previsoka, jih pač ne bo nihče silil, da jo sprejmejo, a se bodo morali odpovedati vrtičku in z njega odstraniti tudi vse, kar tja ne spada (tudi na črno postavljene ute, ograje in podobno).
Perčič se z vrtičkarji ne namerava pogajati, zato je najel podjetje Grizlo, ki bo za župnijo urejalo tako najemne pogodbe kot upravljalo vrtičke. Če bi se izkazalo, da tam ti ne bi smeli biti (zemljišče je deloma v območju za vrtičke, deloma na območju gozdov), pa bo Cerkev poskrbela za njihovo odstranitev in preureditev v travnik.
Previdnost
Župnija se v svojih pogodbah zaveda, da gre v Črnučah za stihijsko nastalo vrtičkarsko območje iz osemdesetih let preteklega stoletja, ko so si posamezniki prisvojili zemljo ob Savi, četudi je bila ta v lasti zasebnih kmetov, občine, države, Cerkve in drugih lastnikov. Zato so tiste, ki bi sklenili najemno pogodbo z ježiško župnijo, posebej opozorili, da bodo morali v primeru inšpekcijske odločbe ali druge zahteve uradnega organa na svoje stroške odstraniti vse že zgrajene objekte oziroma tiste, ki bi jih postavili v prihodnosti brez vednosti ali soglasja lastnika.
