Razkroj industrije na ogled v Šiški

Ljubljana – Območje tovarne Litostroj, ki je bila od leta 1947 do konca devetdesetih ponos Ljubljane in vse države, se po propadu močno spreminja. Medtem ko so dele nekdanjih tovarniških stavb pokupila zasebna podjetja in jih preuredila ali obnovila, pa jugovzhodni del propada.

Več hektarov veliko zemljišče med Ulico Alme Sodnik in Litostrojsko cesto (v delu, ki poteka vzporedno z gorenjsko železnico in Goriško cesto), kjer je bil včasih velik tovarniški park, se je spremenilo v odlagališče gradbenih, kosovnih in drugih odpadkov, nekdanja tovarniška ambulanta in večji pritlična hiša ob njej pa sta propadli. Nekdanji Litostrojev delavec nam je povedal, da je bila ambulanta včasih vzorno urejen objekt, zaposleni so imeli tam svojega zobozdravnika, splošnega zdravnika in celo oddelek za nosečnice. Tako je bilo vse do začetka iraške vojne, ko je zaradi nje propadel že skoraj dokončani veleprojekt in se je začel tudi počasni propad vsega Litostroja. Privatizacija pa se v tem delu očitno ni dobro iztekla, saj so oba opisana objekta najprej izpraznili in izropali, zatem so ju vandali še povsem razbili. Tam se zdaj zbirajo odvisniki od drog in alkohola, na kar kažejo gore odpadne pivske embalaže v notranjosti razdejane ambulante in okoli nje.

Igrišča med odpadki

V nekaj hektarov velikem parku med progo in Litostrojem so kolikor toliko urejena le štiri peščena teniška igrišča. V solidnem stanju sta tudi dva ločena niza stavb ob parku. V enem deluje podjetje PTS Ljubljana v stečaju, ki izdeluje stroje in naprave, v drugem pa so razna proizvodna in trgovska podjetja, denimo Iglu šport, Ta-Da in Ombra. Severno od njih je takoj za tovarniško ograjo nekdanjih Titovih zavodov Litostroj videti le opuščene in propadajoče proizvodne dvorane enega od nekdanjih obratov, že dolgo neuporabljano mostno dvigalo, velikanska kupa gnilih lesenih palet, odpadnih kovinskih izdelkov in industrijske opreme. Prav nič ugleden na pogled ni niti velikanski tovarniški kompleks na Litostrojski 44, ki ga formalno še obvladuje podjetje Litostroj jeklo. Ker je to v postopku že druge prisilne poravnave, imata pri tem, kaj se bo v prihodnosti dogajalo v njem, največ besede glavna upnika, to sta DUTB in finančna uprava.

Se bodo zgledovali po Sintalu?

Medtem ko ima podjetje Sintal na skrajnem jugozahodnem delu kompleksa že od predlanskega septembra izdelan podrobni prostorski načrt za umestitev dodatnih poslovnih in drugih prostorov, pri čemer nameravajo nadgraditi več stavb in postaviti 12-nadstropno stolpnico, pa se v Litostroju jeklu ukvarjajo predvsem s tem, kako sploh preživeti. Poleg že omenjenih upnikov so se namreč nanje »spravili« še stanovalci iz bližnjih hiš in blokov. Ti jim očitajo, da s tovarniškimi izpusti iz dimnikov ob Ulici Alme Sodnik onesnažujejo širšo okolico, hkrati pa jim kratijo nočni spanec. Njihova odpraševalna naprava naj bi bila namreč prehrupna zlasti ponoči, ko zaradi cenejše elektrike v jeklarni in livarni poteka glavnina dela v elektropečeh.

Treba se bo prilagoditi

Glede na to, da je večina industrijskih objektov za ograjo nekdanjega Litostroja že prenovljenih, njihove dejavnosti pa prilagojene sodobnim ekološkim standardom, se bodo temu morali prilagoditi tudi novi najemniki ali morebitni kupci ekološko spornih livarskih proizvodnih obratov. Če si v prejšnjih časih nihče ni drznil vprašati, ali politično zgrajeni Litostroj morda pretirano ne onesnažuje okolice z izpusti in hrupom, je danes drugače.

Zveza ekoloških gibanj (ZEG) s sedežem prav na Litostrojski 40 je tako že leta 2010 opozarjala, da so v Zgornji Šiški tovarne, ki najbolj ogrožajo okolje in zdravje, Butan plin, Litostroj jeklo, toplarna, Tiki, Tuba in Lek. Medtem ko je večina navedenih svoje obrate do danes temeljito posodobila, tako da so manj nevarni za okolje, ali jih preselila drugam, pa pritožbe nad neekološkim delovanjem Litostroja jekla ne potihnejo. Še naprej mu očitajo čezmerne emisije hrupa, zlasti nočnega, in izpuste oblakov črnega dima, ki s prašnimi in manjšimi kovinskimi delci onesnažujejo okolico v radiju 300 metrov, kar se med drugim vidi na umazanih strehah bližnjih skladiščnih objektov. Mnogi se tudi zdaj strinjajo z mnenjem ZEG izpred sedmih let, da bi bilo obratovanje Litostroja jekla v nočnem času na tej lokaciji treba prepovedati. Da bi preselili prebivalce tega območja, kakršen je bil načrt še pred nekaj desetletji, pa najbrž ne pride več v poštev.

Zahteve četrtne skupnosti in občine

Ali so livarni sredi mesta šteti dnevi, bo odvisno predvsem od MOL, inšpekcijskih in drugih državnih organov. Četrtna skupnost je namreč že pred časom od občine zahtevala meritve hrupa na stanovanjskih območjih najbliže Litostrojevi livarni in ta jih je zatem tudi naročila. Po predstavitvi izsledkov meritev je svet četrtne skupnosti decembra sklenil, da bo na okoljski inšpektorat vložil prijavo z zahtevo za odpravo pretiranega hrupa v Litostroju jeklu. Hkrati je pristojni mestni oddelek pozval, naj na ministrstvo za okolje in prostor pošlje rezultate meritev ter zahteva preveritev okoljevarstvenega dovoljenja, izdanega za Litostroj jeklo, in preveritev kakovosti monitoringa izvajalca meritev. Občina je sklepe upoštevala in državi že poslala navedene zahteve. O odzivu inšpekcijskih služb, ministrstva in »onesnaževalcev« pa podatke še pridobivamo.