Tiskane izdaje
Ljubljana - V proračunu ljubljanske občine za to leto bo potem, ko ga bodo potrdili mestni svetniki, namesto 393 le še 357 milijonov evrov. Zaradi izpada načrtovanih prihodkov bo manj predvsem investicij.
Občina z rebalansom le nekaj tednov pred koncem proračunskega leta pričakovane prihodke znižuje za 35,5 milijona evrov, na skupno 349,2 milijona, odhodke pa za 34,8 milijona evrov, na 346,3 milijona. Načrtujejo, da bodo leto sklenili s skoraj tremi milijoni evrov presežka. Znižanje proračunskih postavk, o katerem bodo svetniki odločali na ponedeljkovi seji, je pričakovano, saj je bilo že od začetka jasno, da so bile postavljene previsoko.
Največji izpad je pri kapitalskih prihodkih (prodaja mestnih nepremičnin), kjer mestna uprava z rebalansom predlaga znižanje s 55,1 na 28,4 milijona evrov. To bi še vedno pomenilo rekorden izplen v primerjavi s prejšnjimi leti. Ker občini tudi letos večinoma uspevajo le prodaje manjših nepremičnin, je vprašanje, ali z rebalansom ohranjajo nerealna pričakovanja ali pa imajo v načrtih še kakšen podoben manever, kot je prodaja hiše hospica Lekarni Ljubljana, o kateri bodo v ponedeljek prav tako odločali svetniki in s katero si bo mestna blagajna opomogla za 2,4 milijona evrov.
Rcero krepi prihodkovno in odhodkovno stran
Druga postavka, ki se opazno znižuje, so transferni prihodki, kjer se zbirajo sredstva za projekte, sofinancirane z evropskim in državnim denarjem. Namesto 83,2 milijona evrov na občini pričakujejo, da jih bodo zbrali 72,4 milijona. Kljub znižanju bo to rekordno leto, kar je pričakovano, saj se iztekajo zadnji tedni za črpanje sredstev iz stare finančne perspektive, prav tako so se končala dela na največjem okoljskem kohezijskem projektu v državi, Regijskem centru za ravnanje z odpadki (Rcero). Ta projekt bo tudi prispeval veliko večino na tej postavki, kar 64 milijonov evrov. Manjši izplen od načrtovanega pa gre predvsem na račun nekaterih projektov, ki še niso dobili odločb o evropskem sofinanciranju - večinoma so to projekti s področja urejanja komunalne infrastrukture.
Izpad načrtovanih prihodkov se na odhodkovni strani pozna zlasti pri investicijah. Teh bo manj za 33 milijonov evrov, a bo skupni znesek, namenjen investicijskim odhodkom, v primerjavi s prejšnjimi leti še vedno zelo visok, 114 milijonov evrov (tudi v tem primeru predvsem zaradi izdatkov za Rcero).
Manj za ceste, kanalizacijo, vodovod, energetsko obnovo
Katere investicije je mestna uprava torej oklestila? Podrobnejši pogled v izdatke posameznih proračunskih uporabnikov pokaže največji upad sredstev pri oddelku za gospodarske dejavnosti in promet. Postavka Investicijsko vzdrževanje, obnove in gradnje cest na območju MOL se s 3,6 zmanjšuje na 1,4 milijona evrov (tu ni zajeta koncesija s KPL), prav tako postavka Cestni projekti, ki se bo skrčila z 2,6 na 1,2 milijona. Konkretno gre za projekte Industrijske ceste v Zalogu, Litijske ceste v Hrušici in Ceste Andreja Bitenca, obnovo mostu čez Gradaščico med Krakovskim nabrežjem in Trnovskim pristanom in obnovo brvi čez Ljubljanico v Mostah. Sredstva bodo prenesli v prihodnje leto. Za deset milijonov evrov manj, kot je bilo načrtovano, bo denarja za urejanje kanalizacijske infrastrukture. Zmanjšanje je posledica evropskih projektov na čakanju in zamika gradenj v Podgorici, Novem Polju (Arničeva, Zdešarjeva, Cesta X) ter na območju Gornjega Rudnika.
Oklestili so tudi postavko Protipoplavna varnost na območju MOL, kjer je namesto slabega pol milijona le še dobrih 200 tisočakov, saj se v prihodnje leto prestavljata ureditev Brdnikove ulice in gradnja mostu čez Mali graben med PST in Cesto dveh cesarjev. Tudi za investicije v lokalne vodovode (Toško čelo in Podutik) bo z rebalansom namesto predvidenih slabih dveh milijonov zagotovljen le še dober milijon.
Zaradi zamud pri pripravi dokumentacije so prav tako zmanjšana sredstva za izvedbo projekta Energetska obnova Ljubljane. Razpis za izbiro zasebnega partnerja namreč še vedno ni bil objavljen, zato sredstva prenašajo v prihodnje leto. Na področju kulture so zaradi poznega začetka prenove Švicarije za to investicijo zmanjšali sredstva s predvidenih 1,7 milijona na 344 tisočakov. Na področju lokalne samouprave pa bo k znižanju stroškov izdatno pripomogel Poslovno-upravni center Zalog, za katerega je namesto 4,2 milijona evrov predvidenih le še 11 tisočakov. Kot so zapisali, se dokončanje del prestavlja v leto 2016.
Zelena luč za desetmilijonsko posojilo LPP
Spremembe pri zadolževanju občine niso predvidene. Letos bodo najeli osem milijonov evrov novih dolgoročnih posojil in odplačali skoraj deset milijonov starih, tako da se bo skupna zadolženost, ki je konec preteklega leta znašala slabih 120 milijonov evrov, spet nekoliko znižala. Bodo pa z rebalansom omogočili dodatno zadolžitev LPP, in sicer za 10,74 milijona evrov za sedem let, kar v začetku leta ni bilo predvideno. Javno podjetje je že objavilo razpis za najem novega posojila, ki ga bodo porabili za refinanciranje starih kreditov in nakup avtobusov. Po drugi strani občina povečuje subvencijo za LPP, ki bo namesto devetih milijonov tako dobil 10,5 milijona evrov, kar je največ v zadnjem desetletju.
