Rcero Ljubljana: Država kliče na pomoč EIB

Financiranje evropskega projekta: Gradnja glavnih objektov zamuja več mesecev, kaj bo z evropskimi sredstvi, še ni znano.

Objavljeno
19. februar 2014 20.27
Slovenija, Ljubljana, 31.Maj2012, Deponija Barje. Foto: Igor Zaplatil/DELO
Maša Jesenšek, Ljubljana
Maša Jesenšek, Ljubljana
Ljubljana – V projekt nadgradnje Regijskega centra za ravnanje z odpadki (Rcero) na Barju bi lahko vstopila tudi Evropska investicijska banka (EIB). Ta je namreč objavila, da bo odločala o sofinanciranju projekta, za katerega je bilo pridobljenih 77,5 milijona evrov evropskih sredstev, katerih črpanje pa je zaradi zamud pri gradnji negotovo.

Ali to pomeni, da je del dodeljenih evropskih sredstev že izgubljen, ker projekt zaradi zamud pri pridobivanju gradbenega dovoljenja najverjetneje ne bo končan do konca leta 2015? Nina Sankovič iz javnega podjetja Snaga, ki za MOL kot glavno investitorko in ostale sodelujoče občine vodi projekt, je pojasnila, da EIB ne vstopa v projekt, ker bi bila evropska sredstva ogrožena, temveč ker država ne more zagotoviti svojega deleža kohezijskih sredstev in zato želi najeti posojilo. V Snagi marca pričakujejo obisk predstavnikov EIB, ki naj bi si ogledali Rcero.

Na ministrstvu za finance so nas v zvezi s posojilom EIB usmerili na ministrstvi za gospodarstvo ter kmetijstvo in okolje, ki bdita nad projektom Rcero. Tam pa so nam odgovore obljubili za danes. Vrednost celotnega projekta nadgradnje Rcera Ljubljana

znaša 155 milijonov evrov (z DDV). Ob 77,5 evropskih milijonih (gre za največji kohezijski projekt s področja okolja v državi) bi morala država iz proračuna prispevati 16,5 milijona evrov. So pa na ministrstvu za kmetijstvo in okolje (MKO) nedavno v zvezi z zagotavljanjem sredstev iz evropskega kohezijskega sklada zapisali, da do težav prihaja tudi zaradi zamud pri projektih, ki so jim bila ta sredstva že dodeljena: »Ker je bila v letu 2013 realizacija predmetnih sredstev nizka, saj občine upravičenke napovedanih plačil niso realizirale, je prišlo do znižanja pravic porabe v proračunu MKO. Občine upravičenke, ki sredstev v letu 2013 niso realizirale, želijo te obveznosti prenesti v leto 2014, kar pa ni načrtovano v sprejetem proračunu RS za leto 2014.« V zvezi s tem se usklajujejo z ministrstvom za finance, so dodali.

Začetek gradnje šele maja?

Eden takšnih projektov, ki si je nabral že kar nekaj mesecev zamude, je tudi ljubljanski Rcero. Začetek gradnje je bil po prvotnih načrtih predviden oktobra lani, a za glavne objekte še vedno ni gradbenega dovoljenja. Potem ko je Agencija za okolje (Arso) decembra vendarle izdala okoljevarstveno soglasje za objekte za obdelavo odpadkov, pa Snaga še vedno čaka na izdajo okoljevarstvenega dovoljenja (OVD).

Na sedežu Arsa je trenutno javna razgrnitev dokumentacije za to dovoljenje, ki se izteče 10. marca. Šele z izdajo OVD bodo izpolnjeni pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja. Vloga za objekte za obdelavo odpadkov je bila na upravno enoto Vič vložena že konec lanskega leta, a je do izdaje OVD nepopolna. Glede na počasnost postopkov pri pristojnih organih je težko pričakovati začetek gradnje glavnih objektov na Barju pred majem.

To seveda pomeni še dodatne zamude pri tem največjem projektu v prestolnici. V Snagi, kjer so začetek gradnje nazadnje napovedovali za januar, so pred časom dejali, da bodo terminski načrt projekta popravljali, ko bodo pridobili gradbeno dovoljenje. Da bo treba najti rešitev za evropska sredstva, ker vsa dela ne bodo končana do konca leta 2015, ko se izteče trenutna finančna perspektiva in zadnji rok za povračilo izdatkov, je znano že nekaj časa. Kot pravi Sankovičeva, je za to, da bi lahko izkoristili celoten znesek odobrenih kohezijskih sredstev, še vedno aktualna rešitev delitve projekta v dve fazi – drugo, manjšo, bi financirali v okviru naslednje finančne perspektive 2014-2020. Odločitev o tem še ni sprejeta; kot pravijo na MKO, so ključni dokumenti za to finančno perspektivo šele v pripravi.