Nadgradnja Regijskega centra za ravnanje z odpadki (Rcero) Ljubljana je največji projekt, ki se trenutno izvaja v ljubljanski občini, in tudi največji med okoljskimi projekti v državi, sofinanciranimi iz kohezijskega sklada. Vanj je trenutno vključenih 32 občin. Nosilni investitor je MOL, po njegovem pooblastilu pa projekt izvaja javno podjetje Snaga.
Potem ko so konec lanskega septembra – več kot tri leta po objavi javnega naročila – naposled podpisali 112,2 milijona evrov (brez DDV) vredno pogodbo z izbranim izvajalcem del, avstrijskim Strabagom, so začetek gradnje glavnih objektov za predelavo odpadkov napovedali za letošnji september. Vendar je že jasno, da se napoved ne bo uresničila. Pridobivanje dovoljenj, potrebnih za gradnjo, namreč glede na predvideni časovni načrt zamuja. Kdaj se bodo dela dejansko začela, ni mogoče napovedati, ni pa nobenega dvoma več, da ne bodo končana do konca leta 2015, ko se izteče zadnji rok za povračilo nastalih stroškov iz proračuna Evropske unije.
Začetek gradnje
Glede na to, da za nobeno od vlog še ni bilo ugotovljeno, da je popolna (Arso je Snago že enkrat pozval k dopolnitvi vloge za OVS, kar je tudi storila), in da javne razgrnitve prav tako še ni bilo, lahko postopek traja še kar nekaj mesecev. Tega se zavedajo tudi na Snagi. »Postopek pridobivanja dovoljenja in soglasij bo zelo verjetno trajal dlje od načrtovanega časa. Koliko dlje, za zdaj ni mogoče oceniti,« je povedal Praznik.
Vse to bo seveda močno vplivalo na začetek gradnje. Brez okoljevarstvenega soglasja namreč Snaga ne more zaprositi za gradbeno dovoljenje, glede na zahtevnost samega projekta pa je pričakovati, da bo za izdajo gradbenega dovoljenja potrebnega kar nekaj časa. To pomeni, da bi se lahko začetek gradbenih del prestavil krepko v prihodnje leto.
»Stroški po 31. 12. 2015
Toda na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo, ki je organ upravljanja za evropske strukturne sklade in kohezijski sklad, so jasni: stroški, ki bi pri projektu, za katerega je bila izdana odločba o sofinanciranju, nastali po 31. decembru 2015, niso upravičeni. To pomeni, da jih bo moral upravičenec (v primeru Rcera Ljubljana so to občine z MOL na čelu) pokriti iz lastnih sredstev. Možna pa je tudi finančna korekcija oziroma zahteva za vračilo izplačanih sredstev, v primeru, da upravičenec do marca 2017, ko je rok za posredovanje poročila o zaključku operativnega programa evropski komisiji, ne bi dosegel postavljenih ciljev in mu ne bi uspelo zaključiti projekta z lastnimi sredstvi. Na ministrstvu so še povedali, da se z MOL niso obrnili nanje glede črpanja sredstev za Rcero.
Zato nas je zanimalo, kako si na Snagi predstavljajo omenjene »spremembe pogojev« oziroma katero možnost vidijo za porabo vseh odobrenih sredstev, glede na to, da projekt ne bo končan do leta 2015. Vendar odgovora do zaključka redakcije nismo dobili, prav tako niso odgovorili na vprašanje, zakaj je postopek za pridobivanje OVS in OVD stekel šele na začetku poletja. Znano je, da tovrstni postopki lahko trajajo celo več kot leto dni. Na spletni strani Rcera Ljubljana (ki je le redko posodobljena) sicer začetek poskusnega obratovanja objektov za predelavo odpadkov še vedno napovedujejo za junij 2015.
Zamude s soglasji – zamude pri zaključku projekta
Zamude pri pridobivanju soglasij bi lahko vplivale tudi na pogodbo s Strabagom. Ta ima sicer za izvedbo projekta na voljo 205 tednov, ki se iztečejo avgusta 2016. Že ti pogodbeni roki presegajo roke za črpanje evropskih sredstev, kar je posledica izredno dolgega izbiranja izvajalca del in kopice zahtev po reviziji kandidatov za velik posel. Vendar so ob podpisu pogodbe predstavniki investitorjev še napovedovali in upali, da bi izvajalec lahko dela izvedel nekoliko hitreje od načrtovanega.
Trenutni časovni načrt po pojasnilih predstavnice Strabaga Paule Rys predvideva, da bosta OVD in OVS pridobljena najkasneje 2. septembra, gradbeno dovoljenje pa najkasneje 2. oktobra. Tako bi se gradnja glavnih objektov začela oktobra in v tem primeru bi bil projekt končan z uporabnim dovoljenjem septembra 2016. Za vsa dela – gradnjo, napeljave, testiranje, tehnični nadzor in poskusno obratovanje – je namreč predvidenih 36 mesecev, je pojasnila.
Roki v pogodbi so postavljeni glede na predvidene maksimalne roke za izdajo dovoljenj pri uradnih institucijah, pravi sogovornica in dodaja, da bo ob zamudah treba podaljšati tudi roke zaključka projekta. »Če bodo ti znatno preseženi, ni mogoče pričakovati zaključka gradbenih del pred koncem leta 2015 in ne zaključka projekta pred koncem leta 2016 – v primeru, da ne bo drugih nepredvidenih dogodkov,« pravi Rysova.