Tiskane izdaje
Ljubljana − Kmalu po tem, ko je včeraj v javnost prišla informacija, da je okrajno sodišče ugodilo zahtevi rogovcev in začasno preprečilo rušenje Roga, so z MOL sporočili, da se bodo pritožili in hkrati vložili lastninsko tožbo.
Ljubljansko okrajno sodišče je zgolj v dveh dneh odločilo, da zavrne zahtevo MOL po začasni odredbi za zavarovanje lastnine in ugodi zahtevi rogovcev. Čeprav sklep še ni pravnomočen, saj se občina nanj lahko v osmih dneh pritoži, kar bo po napovedih tudi storila, je sodišče občini začasno prepovedalo rušenje objektov na Trubarjevi 72, vstop na območje nekdanje tovarne z gradbeno mehanizacijo, pa tudi, da bi sama ali s pomočjo varnostnikov poskušala odstraniti uporabnike, kot je to poskušala pred tednom dni.
»Začasna odredba praviloma velja še 30 dni po pravnomočno končanem pravdnem postopku,« so pojasnili na okrajnem sodišču. V tem času pa morajo, kot je sodišče v sklepu naložilo uporabnikom Roga, vložiti tožbo za varstvo pred motenjem posesti. Odločitev sodišča tako velja, dokler spor med uporabniki Roga in občino ne bo rešen po sodni poti.
»Majhna zmaga«
Da je to za uporabnike Roga, ki v prostorih nekdanje tovarne koles deset let utrjujejo neodvisno produkcijo nepridobitnih kulturnih in socialnih vsebin, »majhna zmaga«, je povedal rogovec Rastko Pečar. »Tudi sodišče je presodilo, da nekakšno absolutno poimenovanje lastnine ne more izbrisati naše desetletne prisotnosti v tem prostoru in da se je skozi vsa ta leta z občino dogovarjalo in da ni šlo za nasilno zasedbo,« meni Pečar.
Arne Rosana, prav tako uporabnik Roga, je pojasnil, da je sodišče v razlagi začasne odredbe uporabilo precej podobne argumente, kot jih v zadnjem tednu navajajo sami: »Nenapovedan, nasilen vstop, kot se je zgodil prejšnji ponedeljek sredi noči, ni nekaj, čemur bi lahko rekli dialog ali spoštovanje druge strani, ampak gre za precej pritlehen manever, s katerim je občina hotela na hitro rešiti situacijo. Zdaj se je očitno zapletlo in ni videti, da bi občina iz tega lahko prav na hitro izšla zadovoljna.«
Tožba in dialog
Da bodo do odločitve sodišča ustavili vse aktivnosti na nekdanjem tovarniškem objektu v središču mesta, so včeraj ponovili na MOL, ko so hkrati napovedali vložitev lastninske tožbe. Še naprej tudi vztrajajo, da so rušitvena dela začeli prejšnji ponedeljek, zato jim gradbeno dovoljenje z včerajšnjim dnem po njihovem ni prenehalo veljati, torej ga na upravni enoti niso poskušali podaljšati, čeprav bi to do včeraj še lahko storili. Dodali pa so, da bodo vmes sicer poskušali »z dialogom najti najboljšo rešitev za prihodnost Centra Rog« in v prenovljeni prostor vključiti »obstoječe programe nekaterih začasnih uporabnikov Roga«.
Toda rogovci pričakujejo, da bo občina od trenutnega projekta odstopila. »Morda čez dve leti na območju še ne bomo videli luksuznega hotela, ga bomo pa čez pet let, ko bo vse videti malo 'lepše' in se bo našel zasebni investitor,« meni Arne Rosana, ki opozarja, da čeprav na občini zdaj govorijo o Centru Rog kot o javnem projektu, je ta še vedno sestavljen iz več faz in to zdaj je šele prva. »Občina, ki preganja klošarje s Prešernovega trga, verjetno ne bo pustila avtonomnega prostora ob luksuznem hotelu,« meni rogovec. »In tudi zdaj, ko smo se v zadnjih nekaj dneh dvakrat sestali z vodjo občinskega urada za mladino Urošem Grilcem, se nihče od nas ne more znebiti občutka, da gre zgolj za tratenje časa, saj nima nikakršnih pooblastil, da se karkoli dogovorimo, in to jim tudi ni v interesu.«
Monolog
Na podobno prakso z mestno oblastjo opozarja predavatelj Andrej Kurnik, ki je sodeloval pri zasedbi Roga leta 2006. Čeprav so se s predstavniki občine, tudi z županom Jankovićem, na začetku sestajali in celo pripravili načrt sanacije območja ter pogodbo o začasni rabi, je župan tik pred podpisom od tega odstopil. »Od takrat ne moremo govoriti o začasni rabi, ker je ta vezana na pogodbo, ki pa je ni. In od takrat naprej imamo zgolj monolog župana,« je kritičen Kurnik.
Tudi če bi pogodbo podpisali, bi, kot pravi, rogovci vztrajali, da se vprašanje območja načne v širši, javni in demokratični razpravi. »Model v Ljubljani je jasen: denar se kanalizira v nekatere dele mesta, ki postajajo muzeji, gentrificirani in sterilni, bolj ali manj namenjeni turistom, medtem ko je prebivalcem vse težje, in to je sporno. Toda Rog je prav zato zanimiv, ker se upira. Ljudje v njem poskušajo dobiti nazaj mehanizme moči in gredo v javne, politične in pravne bitke,« meni Kurnik. »Rešitev problema je še vedno na dlani in sega v leto 2007. Občina naj formalizira odnose z Rogovo skupščino, sanacija območja naj poteka skupaj z njimi, hkrati pa se dejavnosti, ki potekajo v Rogu, ne smejo prekiniti.«
Da odgovora na vprašanje Roga ne vidijo v policijski represiji ali v sodni poti, ampak v dialogu, poudarja tudi rogovec Rastko Pečar. »Vprašanje je predvsem politično, zato zahteva širšo problematizacijo tega, kar se z mestom dogaja in kako lahko meščani, uporabniki mesta soodločajo v mestnih zadevah.« Prav s tem namenom, pravi Pečar, z današnjim dnem začenjajo cikel simpozijev z naslovom Rog postaja mesto, na katerih bodo predstavili različne vidike Roga in jih povezali s širšimi vprašanji prostora, kulture in demokracije v mestu.
