Tiskane izdaje
Grosuplje – Ob meji z romskim naseljem Smrekec podjetje Transport Finec te dni brez dovoljenj gradi 3,5 metra visok obrambni zid, ki naj bi preprečeval krajo njihovega blaga. V organizaciji Amnesty International Slovenija pričakujejo, da bodo domnevno nezakonito gradnjo preverile pristojne inšpekcijske službe.
Podjetje ima v lasti približno sto tovornjakov, zato nameravajo zgraditi parkirišče in ga zavarovati z visoko betonsko ograjo. S tovornjaki prevažajo plastiko, papir in odpadne surovine. Razložili so nam, da je na primer baker na parkiranem tovornjaku vreden tudi 150.000 evrov in da je to razlog, da so se odločili za gradnjo betonskega zidu. »Zaradi slabih izkušenj iz preteklosti moramo zagotoviti vse preventivne ukrepe, da preprečimo odtujitev blaga. Varovano in ograjeno parkirišče je pogoj vsake zavarovalnice, ki ga mu moramo izpolniti, da sploh lahko zavarujemo premoženje,« je povedal direktor podjetja Borut Finec.
Občine ne skrbi
Toda projekta so se lotili na napačnem koncu, saj visok zid gradijo na črno, kar je za Delo priznal tudi sogovornik. Sicer nam je zatrdil, da so na upravni organ podali vlogo za izdajo gradbenega dovoljenje, kar pa očitno ne drži, saj so nam iz grosupeljske upravne enote sporočili, da je podjetje pred leti pridobilo gradbeno dovoljenje samo za ograditev svojega sedeža. »Nove vloge za izdajo gradbenega dovoljenja od podjetja Transport Finec nismo prejeli,« so v odgovoru zapisali na upravni enoti in dodali, da nimajo pristojnosti za ukrepanje, če bi podjetje izvajalo gradnjo brez upravnih dovoljenj.
Tamkajšnji Romi so z grosupeljskim »berlinskim zidom« nezadovoljni. Rado Brajdič je povedal, da se ob njem počuti utesnjenega, medtem ko nekdanjega romskega svetnika Elka Hudorovca skrbi, da bo naselje ob prvem večjem dežju poplavljeno, saj je lastnik parcelo nasul s peskom, betonski zid pa stoji tik ob vodnem kanalu, zato se voda ne bo mogla razliti na parcelo na drugo stran kanala kakor doslej.
In kakšno je stališče vodstva grosupeljske občine do te gradnje? Nenavadno: »Kako podjetje uredi poslovne prostore in okolico, je poslovna odločitev vsakega podjetja. Ocenjujemo, da to urejajo v skladu s svojimi finančnimi zmožnostmi in lokacijo podjetja.« Investitor je obrambni zid (ko bo končan, bo dolg približno 120 metrov) postavil tudi na zemljišče, ki je v lasti občine. Direktor občinske uprave Dušan Hočevar nam je povedal, da je vloga podjetja Transport Finec za odkup parcele v reševanju ter da so podjetju pisno dovolili gradnjo zidu, ki je formalno sicer še občinsko zemljišče.
Pogosto prisilno preseljevanje
Predsednik trebanjske romske zveze Preporod in foruma romskih svetnikov Darko Rudaš meni, da gre za izolacijo ljudi, kar je nedopustno. Raziskovalec na inštitutu za narodnostna vprašanja dr. Miran Komac je prepričan, da bi podjetje svoje premoženje lahko zavarovalo tudi tako, da bi namesto drage gradnje (pre)visokega zidu za varnostnike raje usposobili nekaj Romov. »Žal grosupeljska občina ni edina, ki romski problem rešuje tako, da občinski veljaki glavo porinejo v pesek z razlago, da so Romi državni in ne občinski problem,« je povedal Komac, ki za prebivalce Smrekce pravi, da imajo še to nesrečo, da jih pogosto prisilno preseljujejo. Spomnil je, da so jih na sedanje zemljišče, na močvirje med dvema odprtima odtočnima kanaloma, preselili pred približno 15 leti z zemljišča, kjer je zraslo naselje Sončni dvori. Da bodo z betonskim zidom preprečili kraje, pa je po njegovem prepričanju, skregano z zdravo pametjo.
V organizaciji Amnesty International Slovenija se ukvarjajo predvsem z dolgoročno prihodnostjo tega romskega naselja, saj so zemljišča po trenutnih prostorskih načrtih predvidena za gospodarsko cono ter v manjšem delu tudi za (obvozno) cesto. »Mi in tam živeči Romi o tem nimamo konkretnih informacij, zagotovo pa bomo razvoj dogodkov budno spremljali,« je za Delo povedal predstavnik organizacije Blaž Kovač.
