Ruska dača ne bo več propadala

Ljubljana – Rusko dačo, kulturni spomenik lokalnega pomena, ki jo je lani na dražbi kupil poslovnež Aleš Musar, so končno začeli prenavljati. Propadajočo podeželsko vilo v Zgornjih Gameljnah, ki je edini primer ruske počitniške hiše tega tipa pri nas, nameravajo celovito prenoviti do junija prihodnje leto. Čeprav je v zasebni lasti, bo dača odprta tudi za javnost.

Čeprav po zgodovinskih podatkih ruska dača v navedenem naselju kot krajevna posebnost stoji že vse od leta 1886, do danes pa so se v njej izmenjali že številni lastniki, je status lokalnega spomenika in s tem vsaj formalno zaščito dobila šele leta 2011. Njena zadnja lastnica, družba GEC.IN, ki je bila v lasti puljske družbe Imperium Adria, jo je sicer več let skušala prodati (leta 2013 za 259 tisočakov), a ji to ni uspelo. Je pa bila »uspešnejša« stečajna upraviteljica tega podjetja. Ta jo je septembra lani na javni dražbi prodala Alešu Musarju za 105 tisočakov (izhodiščna cena je znašala 68.500 evrov, a jo je pet interesentov zvišalo do omenjenega zneska).

Načrt prenove

Podeželsko vilo (v Rusiji so jih uporabljali kot počitniške hiše različnih tipov, v katerih so od maja naprej hodili na počitnice), ki so jo domnevno zgradili po spremenjenem načrtu domžalskega arhitekta Franca Ravnikarja, je omenjeni kupec, sicer tudi lastnik in direktor podjetja Ruska dača, že začel obnavljati. Trenutno z nje snemajo lesene dele objekta. Delo bodo izvajali po maja letos narejenem konservatorsko-restavratorskem načrtu Vida Klančarja iz Šentjošta, ki je oktobra dobil tudi pozitivno kulturnovarstveno soglasje zavoda za varovanje kulturne dediščine (ZVKDS). V zadnjem so natančno opisani kulturnovarstveni pogoji za obnovo.

Kot smo videli ob ogledu, je zidani del dače v precej dobrem stanju, v kritičnem pa so del ostrešja in posamezni deli lesenih gankov v nadstropju. Streha ponekod razpada, leseni tramovi in podporniki gankov pa so marsikje že precej poškodovani ali strohneli in jih pred porušitvijo ščitijo le še dodatno nameščeni podporni tramovi. Ker obstaja nevarnost, da močno posedeni ganki popustijo in treščijo na tla, bodo že izbrani obrtniki odstranili celotno streho.

Že davno pred tem so v objektu izvedli vse sondaže tal, sten, stropov, oken, vseh lesenih delov in šablonskih poslikav, nato pa vse natančno dokumentirali. Posebnost te prenove bo v tem, da bodo vse lesene dele ostrešja in ganka, ki jih nameravajo sneti, oštevilčili. Tiste, ki se jih ne bo dalo očistiti, prebrusiti ali kako drugače restavrirati, bodo nadomestili z replikami. Vse bodo odpeljali v delavnico, v vmesnerm času pa prenavljali še zidani del objekta. V nekaj mesecih bodo tako pripravili novo streho in ganke, pri čemer bo po novem strešna kritina iz lažjega eternita, klasičnim opekam pa se bodo odpovedali, saj so bile pretežke in so povzročile posedanje ostrešja in nosilcev gankov. S tem bodo tudi sledili originalni kritini, ki so jo kasneje nadomestili z manj primerno.

Podrobnosti

Znotraj hiše, ki ima 158 kvadratnih metrov neto stanovanjske površine, bodo preuredili tako rekoč vsak prostor. V pritličju, kjer so večja soba, nekdanja kuhinja in velika veža, bodo odstranili vse neoriginalne tlake, saj so s sondiranjem odkrili, da je pod njimi originalni leseni pod. V kuhinji jih čaka še nekaj odkrivanja, saj se od zunaj vidi, da je ta delno podkletena (najverjetneje je bil tam prostor za shranjevanje živil oziroma nekakšna hladna shramba), da pa so vhod v klet kasneje zazidali ali prekrili s tlakom. V sobi bodo odstranili ves parket in druge neoriginalne dele, ostal pa bo lep kasetiran strop. Na več stenah so odkrili veliko šablonskih poslikav. Pri njih je zanimivo, da so v posameznih prostorih stene prekrivali večkrat, drugod le nekajkrat. V pritlični sobi so tako naleteli celo na 14 slojev. Ker vseh ne bo mogoče predstaviti, so se odločili odkriti le najlepše in najstarejše.

Do zgornjega nadstropja so nekdaj vodile lesene stopnice, ki pa jih je nekdo že pred časom odstranil ali odtujil. Zato bodo po starih fotografijah izdelali približno kopijo originalnih.

V prvem nadstroipju so sicer še tri sobe, ki imajo iz hodnikov kar dva izhoda na ganke. Po njih je bilo nekdaj možno hoditi okoli celotnega objekta, zdaj pa zaradi nevarnosti porušitve to ni več varno. Nekaj posebnega je nekdanja otroška soba, saj je v njej na eni od sten zanimiv motiv otrok, ki ga bodo ohranili.

Celoten objekt ima po vratih in zgornjih delih oken vitraže (nekaj manjkajočih bodo nadomestili z novimi). Nasploh bodo restravrirali vsa stara zunanja in notranja vrata in okna (pri zadnjih je zanimivo, da je v pritličju kar nekaj oken slepih oziroma so na zunaj videti kot okna, za imitiacijo okenskega okvirja in polken pa je le zid).

Dača kot muzej

Ker je objekt spomeniško zaščiten in je v enem od pogojev za njegovo uporabo tudi obveza, da bo odprt za javnost, se je Musar odločil, da ga bo kot ljubitelj starin najporej opremil v duhu takratnega časa (19. stoletja) in ga občasno oddajal za turistične namene oziroma posebne dogodke. Kot nekakšen muzej pa bo odprt tudi za obiskovalce. Kakšen bo režim, bo določeno kasneje.

Zunanja ureditev

Ker je v zadnjih letih zelo zanemarjena tudi okolica objekta ob Gameljščici, bodo uredili še zemljišče med vodo in nekdanjo tovarno Rašica. Če bi jim stečajni upravitelj Rašice za primerno ceno ponudil del zemljišča, ki je v vplivnem območju spomenika Ruska dača, pa bi zdajšnjo majhno parcelo (ima le 850 kvadratnih metrov) z veseljem razširili na tovarniški travnik. Ta je zdaj bolj podoben goščavi kot zeleni površini, ki naj bi spominjala na park. Ali se bo to zgodilo, pa bo odvisno od Družbe za upravljanje terjatev bank. Ta za zdaj kompleks Rašice od aprila lani prodaja za 3,25 milijona evrov le kot celoto in ne po delih. Upajo, da se bo kmalu našel kupec, ki bi bil pripravljen v prihodnosti izpeljati načrt, ki ga za to območje ob Gameljščici predvideva dolgoročni občinski prostorski načrt. Predviden je razvoj lokalnega središča naselja Zgornje Gameljne s trgom in objekti, ki bi poleg pritličja lahko imeli še dve nadstropji in teraso. V to pa bi se prenovljena dača vklapljala kot krajevna in turistična posebnost.