S parkiriščem bi posegli v toplarniški kanal

Ljubljana – Lastniki stanovanjskih blokov na Toplarniški 7, 9, 11, 13 in 15, ki so jih leta 1962 za svoje zaposlene zgradile Slovenske železnice, kasneje pa so jih ti odkupili po Jazbinškovem zakonu, si že od leta 2013 prizadevajo, da bi okoli njih dobili čim več pripadajočih zemljišč. Ker pa so posamezna tik ob moščanski toplarni TE-TOL, je vprašanje, ali jih je smiselno zahtevati zase ali pa jih prepustiti Energetiki Ljubljana.

To je bilo glavno vprašanje, okoli katerega je na torkovem naroku v nepravdnem postopku na kraju samem tekla razprava med pooblaščenci etažnih lastnikov 75 stanovanj (kot upravnik jih zastopa SPL), predstavniki SŽ, MOL, sodnimi izvedenci urbanistične in geodetske stroke in ljubljansko okrajno sodnico Mojco Hribar.

V razpravi smo tako slišali, da ima pet med seboj povezanih blokov z ločenimi vhodi urejeno le etažno lastnino na parceli, na kateri stojijo, in da kot njihovo pripadajoče zemljišče naj ne bi bila sporna niti parcela, ki je na severni strani v naravi asfaltirano parkirišče, na južni pa velika zelenica z več drevesi.

Je pa predstavnica SPL zatem dala vedeti, da bi etažni lastniki radi razširili svoj predlog pripadajočih zemljišč, potrebnih za normalno rabo blokov, tudi na ozko, a zelo dolgo parcelo vzdolž bloka na severni strani. V naravi gre za klančino med betonsko ograjo TE-TOL in označenim parkiriščem ob blokih, ki pa je po zemljiški knjigi trenutno lastniško vpisana na Energetiko Ljubljana. Nanjo bi namreč lahko lastniki podaljšali svoje zunanje parkirišče, ki je zdaj tako ozko, da omogoča le poševno parkiranje.

Brez Energetike ne bo šlo

Izvedenka urbanistične stroke je sodnici takoj predlagala, da bi narok prestavili, saj niso izključene morebitne pripombe Energetike. To podjetje bi namreč lahko razpolagalo s projektno dokumentacijo, na podlagi katere je bila zgrajena toplarna. Predvsem pa bi lahko pojasnilo, zakaj betonska ograja stoji prav na tem spornem zemljišču. Delno ji je odgovoril že izvedenec geodetske stroke, ki je pokazal načrt iz leta 1966, na katerem je označena ograja, kar kaže na razmejitev med tovarniškim in stanovanjskim delom.

Več etažnih lastnikov je povedalo, da že od leta 1962 urejajo to klančino oziroma da so tam sami posadili drevesa in grmovnice in da jih vseskozi sami vzdržujejo in kosijo travo. Občinski odvetnik je dal vedeti, da MOL ne bo nasprotovala predlogu na parceli okoli bloka, ki nima statusa javnega dobra, na sporni klančini pa da bo, saj je Energetika del javnega holdinga in MOL posredno zastopa tudi njene interese.

Nov sestanek šele jeseni

Zastopnica SŽ pa je dala vedeti, da to podjetje ne bo nasprotovali nobenemu predlogu, saj da tam nimajo nobenega interesa, odkar so v enem podobnih primerov na račun pripadajočih zemljišč okoli nekega drugega objekta izgubili kar 2000 kvadratnih metrov veliko parcelo.

Vsi so se strinjali le s tem, da bo treba na klančini »odparcelirati« del zemljišča, na katerem stoji transformatorska postaja, o vsem drugem pa da se bodo lahko pogovorili jeseni. Sodnica je namreč sklenila, da bodo novo obravnavo na kraju samem imeli 4. oktobra. Do takrat bodo namreč lahko natančno ugotovili, kakšne interese bi lahko imela Energetika Ljubljana na omenjeni klančini. Pa tudi to, na kakšen način je prišla do zemljiškoknjižnega lastništva na njej.

Predstavnica podjetja SPL je sodnico seznanila še s tem, da je kot upravnik vložilo tudi zahtevek za določitev pripadajočih zemljišč k sosednjima blokoma na Toplarniški 3 in 5 na južni strani blokov Toplarniška 7, 9, 11, 13 in 15. Tam pa je postopek prekinjen in bo čakal na izid za omenjenih pet blokov.

Hribarjeva je na koncu dala SPL 15 dni časa, da v imenu stanovalcev dopolni svoj zahtevek in vzela na znanje, da SPL umika predlog za določitev pripadajočih zemljišč na dveh parcelah, ki sta v naravi javna dostopna cesta na zahodni strani blokov.

Preobrat na terenu

Po zaključku sodne obravnave pa so se predstavniki SPL in etažnih lastnikov Toplarniška 7, 9, 11, 13 in 15 še enkrat odpravili na terenski ogled. Potem ko so ugotovili, da po sporni klančini teče kanal za odvajanje odvečne vode iz toplarne in da je vprašanje, če bi v prihodnosti sploh lahko posegli vanj zaradi te komunalne infrastrukture, prav tako pa bi imeli s približno tri metre široko in skoraj sto metrov dolgo zelenico le stroške z vzdrževanjem in plačevanjem nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, so se odločili, da bodo zahtevek za to zemljišče umaknili. Še sploh, ker bi v vsakem primeru morali dopustiti služnost Energetiki za podzemne komunalne vode.

V stanovanjski soseski vseh sedmih blokov pa bo v prihodnosti treba določiti tudi pripadajoča zemljišča, katerih uporabniki ali lastniki bodo vsi skupaj (tam je, denimo, veliko otroško igrišče, ki bi lahko bilo njihovo ali pa v lasti MOL). Nekaj dela jih čaka še pri natančni določitvi javnih in internih poti ter cest in odmeri zemljišč okoli zidanih garaž ter zunanjih parkirišč.