S praznimi obljubami jih zavajajo že 20 let

Ljubljana – Štiri kilometre dolga regionalna Zasavska cesta med Štajersko cesto in priključkom na štajersko avtocesto, ki edina povezuje naselja Podgorica, Šentjakob, Nadgorica in Ježa s Črnučami, hkrati pa vodi v Zasavje, še vedno nima osnovne opreme, ki bi zagotavljala varnost pešcev in kolesarjev. Ker so zahteve po njeni ureditvi stare že 20 let, je krajanom in ČS Črnuče prekipelo in zahtevajo takojšnje ukrepe.

Kot smo pisali v začetku septembra, so na manjkajoče pločnike, prehode za pešce, semaforje, kolesarske steze in drugo cestno opremo, ki bi zagotavljala varnost za pešce, kolesarje in na šolski poti, najprej opozorili stanovalci Ježe. Ti so pri hiši s številko Zasavska 44 čez noč in brez dovoljenja cestnih upravljavcev nelegalno zarisali zebro, po obcestni brežini do provizorične kolesarske steze ob njivah pa uredili stopnice.

Protestna poteza, ki sta ji čez nekaj dni sledila prebarvanje nezakonite zebre in zagraditev stopnic (te še danes niso odstranjene), je v ČS Črnuče sprožila hiter odziv. Odbor za urbanizem, gospodarstvo in promet pod vodstvom Jožeta Horvata je namreč sprejel sklep, naj ČS Črnuče na svoji septembrski seji podpre željo Ježanov, da se na Zasavski cesti pešcem zagotovi varna pot do dveh sedanjih prehodov kot z novim sredi naselja. In da MOL na Ježi nemudoma zgradi obljubljeni pločnik, kar bi morala storiti že davno.

Na nedavni seji ČS Črnuče so sklep podprli, pri čemer so od MOL zahtevali, da poskrbi za celostno ureditev in umiritev prometa na vsej trasi Zasavske ceste. Ker so se doslej na občini oziroma njenem oddelku za gospodarske dejavnosti in promet (OGDP) izgovarjali, da bi morala pločnike, kolesarske steze, semaforje in drugo cestno opremo financirati država, ne pa lokalna skupnost, so MOL poslali tudi izsek iz zakona o cestah. Ta namreč v 47. členu določa, da »gradnjo prometnih površin, objektov in naprav iz 62. člena tega zakona na, ob, pod ali nad voziščem državne ceste ter ureditev prehodov za pešce v naselju, ki so potrebne zaradi pretočnosti in varnosti državne ceste, financira oziroma sofinancira občina«, kar je mogoče urediti s posebno pogodbo med državo in občino.

Kljub vsebini zakona, ki kaže na občinsko zavajanje četrtne skupnosti, pa je vodja OGDP David Polutnik v odgovoru na zahtevo ene od Ježank za ureditev pločnika ob Zasavski cesti od Ježe do Nadgorice zapisal, da je gradnja pločnika kot sestavnega dela cestišča stvar države, in ne MOL. Pri tem se sklicuje na del 47. člena, ki pravi, da je gradnja prometnih površin, objektov in naprav iz prej omenjenega prvega odstavka stvar države, ko gre za zagotavljanje varnosti in pretočnosti prometa »skozi naselje«. Ker gre v primeru Ježe in Nadgorice Zasavska cesta »ob naselju«, in ne med hišami, bi to razlago težko sprejeli drugače kot sprenevedanje.

Le nova obljuba?

In tega so se očitno zavedeli tudi na OGDP, saj so na koncu odgovora, ki so ga poslali v vednost ČS Črnuče, zapisali, da so za ureditev pločnika »v soglasju z DRSI pridobili tehnično dokumentacijo, izvedbo pa da bodo uvrstili v prihodnje proračunsko obdobje«.

Franc Ules, dolgoletni član nekdanjih KS na Črnuškem, nam je razkril, da zahteve za urejanje Zasavske ceste segajo že v leto 1996, ko je KS Podgorica - Šentjakob na svojem območju zahtevala nujno semaforizacijo prehodov za pešce. Žal, pravi Ules, so se do danes zamenjali že štirje župani in županje (Rupel, Potočnikova, Simšičeva in zdaj Janković) in predsedniki krajevnih oziroma četrtnih skupnosti, za varnost kolesarjev in pešcev pa je bilo narejenega bore malo.

Promet na državni cesti se je začel zgoščati okoli leta 2004, ko je bil v Šentjakobu končan priključek na avtocesto Ljubljana–Domžale, ne občina ne država pa se nista lotili njenega opremljanja, vse dokler se 10. februarja 2004 ni zgodila prometna nesreča s smrtjo osnovnošolke. Dva tedna kasneje so predstavniki države, MOL in ČS Črnuče sklenili, da bodo izdelali varnostno-prometno študijo s predlogi ukrepov; kje postaviti semaforje, omejiti hitrost, zgraditi pločnike in kolesarske steze, urediti prehode za pešce ... Poleg tega so se odločili, da je treba v križišču Zasavske in Kraljeve ceste namestiti zvočnohitrostne ovire.

Že leta 2001 zahtevanega semaforja nasproti šole in vrtca v Šentjakobu niso postavili nikoli, je pa tam zdaj osvetljen prehod za pešce s posebnim otokom na sredini, hitrost pa je omejena na 50 kilometrov na uro. Obljubljene varnostno-prometne študije s predlogi ukrepov do danes ni videl nihče v ČS Črnuče.

Ker je na številnih odsekih Zasavske ceste dovoljena hitrost 70 kilometrov na uro, te pa vozniki na 50 ne zmanjšajo niti v poseljenih delih, je ČS Črnuče predlani predlagala, da se hitrost povsod omeji na 50 kilometrov na uro, vendar so na Direkciji RS za ceste pobudo zavrnili, ker da na odsekih z višjo hitrostjo ni šol, vrtcev, hiš in prehodov za pešce. Med ogledom so ugotovili, da je pri priključku na cesto za Zasavsko 88, 90 in 92 preglednost preslaba zaradi previsokega grmovja, za katero so odredili, da ga je treba porezati na višino 75 centimetrov nad voziščem.

Ker se je v vseh teh letih precej povečalo število prebivalcev tako na Ježi kot v Nadgorici, državna cesta pa po gostoti prometa presega lokalne ceste, bi jo bilo treba rekonstruirati tako na osnovni potezi kot tudi številne priključke nanjo. A zato bi morali marsikje najprej odkupiti zemljišča za širitev za vsaj enostranski pločnik in kolesarsko stezo od Črnuč do Šentjakoba. Ules pravi, da njihovi lastniki niso »požrešni« in bi zemljo prodali po normalnih cenah glede na kategorijo, samo da bi cesta končno zadostila standardom za tako obremenjene prometnice. In da je krajanom ČS Črnuče vseeno, ali denar zagotovi država, MOL ali vsaka nekaj.