Tiskane izdaje
Ljubljana – Po več kot 40 letih je kopališče Ilirija letos končno dočakalo celovito prenovo. Z današnjim odprtjem poletne kopalne sezone bo tako zaživelo v osveženi podobi. Predsednik plavalnega kluba je prepričan, da je Ilirija tako znova najlepše kopališče v mestu.
Če je lansko poletno kopalno sezono zaznamovalo odprtje novega kopališča Kolezija, kjer so Ljubljančani lahko znova skočili v bazen po štirinajstih letih propadanja objekta, je največja letošnja kopalna novost prenovljeno kopališče Ilirija. Prenova zunanjega olimpijskega bazena, ki se približuje svoji 90. obletnici (odprt je bil leta 1929), je bila manj obsežna in veliko bolj skromna kot lanska na Koleziji, kjer so na novo zgradili celoten kompleks, ki je mestni proračun olajšal za okoli 13 milijonov evrov. A tudi dela, ki so jih za 200 tisočakov izvedli na Iliriji, so dodobra osvežila podobo mlajšega od dveh ljubljanskih bazenov z dolgoletno tradicijo. Direktor plavalnega kluba Ilirija Tomi Martinjak je celo prepričan, da je kopališče najlepše v Ljubljani.
Bazen rešili pred zaprtjem
Kot je pojasnil, gre za prvo prenovo po letu 1974, ki je je bil bazen že resnično potreben. »Bil je v tako slabem stanju, da smo bili pred tem, da ga zapremo. Bazen je puščal, vse je bilo razsuto, tako da smo lani še komaj obratovali,« pravi Martinjak. Dela so izvajali tri mesece in obnovili celoten bazen – od bazenske ploščadi, bazenske školjke, terase za sončenje, fasade, stranišč, tušev, hodnikov in garderob. Stroškov je bilo za okoli 200.000 evrov, pri čemer Martinjak poudarja, da tu ni upoštevanega veliko prostovoljnega dela, ki so ga opravili v preteklih mesecih. Da bi z razpoložljivimi sredstvi naredili čim več (denar so zagotovili PK Ilirija, MOL, Fundacija za šport in Helios), namreč niso najemali zunanjih izvajalcev, pač pa je delo temeljilo zlasti na prostovoljcih. »Delo so opravljali predvsem trenerji, na pomoč pa so priskočili tudi drugi sodelavci kluba, prijatelji in drugi prostovoljci,« je povedal direktor plavalnega kluba.
Celovita prenova še čaka
Ljubljanska občina sicer celovito prenovo Ilirije z gradnjo pokritega olimpijskega bazena načrtuje že od začetka drugega tisočletja, in čeprav je bil to eden izmed nosilnih projektov župana Zorana Jankovića že leta 2006, nihče ne zna napovedati, ali in kdaj bo naše glavno mesto dobilo pokriti olimpijski bazen in se otreslo neslavne oznake edine prestolnice EU brez tovrstnega objekta. MOL je v Jankovićevem mandatu projekt zastavila zelo širokopotezno, po podatkih občine je trenutno vrednost ocenjena na skoraj 60 milijonov evrov. Na občinski spletni strani sicer še vedno lahko preberemo, da je začetek investicije predviden v letu 2016, končanje pa v letu 2017, a to se zagotovo ne bo uresničilo, saj denarja za ta namen v proračunu ni.
Tudi evropska sredstva za tovrstna vlaganja v športne objekte v trenutni finančni perspektivi niso predvidena, morda bodo na voljo spet šele po letu 2020. Tako je tudi župan Janković na včerajšnji novinarski konferenci dejal, da še ne vidi rešitve za zaprtje finančne konstrukcije projekta, in ni upal napovedati, kdaj bi bil pokriti olimpijski bazen na Iliriji lahko dejansko zgrajen.
»Zdaj Ljubljančanom omogočamo, da se na Iliriji kopajo tudi v tem vmesnem obdobju, dokler ne bo zgrajen nov bazen. Kdaj bo to, pa ne vemo, to je vprašanje za občino,« pravi Tomi Martinjak. Dodaja, da bi načrtovani kompleks še kako potrebovali, saj je plavalnih kapacitet v glavnem mestu vsekakor premalo. »Tudi sami smo morali zavrniti že veliko prošenj za najem prog za trening. Lani odprta Kolezija je namenjena le kopalcem, tekmovalni šport ni z njo pridobil nič.«
