Tiskane izdaje
Ljubljana – Zaradi pogodbe o sodelovanju z mestom Dunaj, ki predvideva odvoz ostanka odpadkov v sežig v eno od dunajskih sežigalnic, bi bila lahko ljubljanska občina ob članstvo v mreži Zero waste (nič odpadkov), s katerim se mesto sicer rado pohvali.
V društvu Ekologi brez meja, nacionalni organizaciji za izvajanje mednarodnega programa Zero waste v Sloveniji, so o namerah Snage za sežiganje oziroma energetsko obdelavo ostanka odpadkov iz ljubljanskega Rcera na Dunaju izvedeli iz našega poročanja. Odločitev Snage je sporna, ker je v nasprotju s konceptom zero waste – eden od pogojev za občino brez odpadkov je nasprotovanje sežiganju odpadkov. Kot je povedala predstavnica društva Katja Sreš, jim Snaga teh načrtov ni razkrila niti na decembrskem srečanju občinskega odbora za zero waste.
Kot poudarjajo v društvu, je bila Snaga ob pristopu seznanjena s pogojem, da koncept predvideva »nasprotovanje kakršnikoli obliki sežiganja ali sosežiganja v že delujočih napravah za termično obdelavo (nad 100 stopinj Celzija) kot v tistih, ki so šele v fazi načrtovanja«. Dodajajo, da so javno podjetje večkrat pozvali, naj jim predloži načrte za nadgradnjo Rcera tako, da »se v postopku naknadnega sortiranja mešanih ostankov izloči čim več materialov, ki se jih še lahko preusmeri v recikliranje«, pa Snaga tega ni storila.
»Snaga zavaja javnost«
Ekologi brez meja poudarjajo tudi, da Snaga pri utemeljevanju svoje odločitve zavaja javnost. Ppredstavnica podjetja za odnose z javnostmi Nina Sankovič je namreč zapisala, da je trenutno na območju EU velik presežek odpadkov za energetsko obdelavo, saj so zmogljivosti številnih obratov polno zasedene. Ekologi brez meja pa opozarjajo na poročilo svetovalnega podjetja na področju okolja Eunomia, ki v maja lani objavljenem poročilu glede zmogljivosti za termično obdelavo odpadkov v enajstih članicah EU ugotavlja, da so v petih državah, Nemčiji, Danski, Nizozemski, Švedski in Belgiji, že zdaj prevelike zmogljivosti za sežig, zato so države prisiljene odpadke uvažati, in napoveduje, da se bo po letu 2026 to zgodilo še v drugih obravnavanih državah, Poljski, Franciji, Veliki Britaniji, Češki, Norveški in Irski.
Čeprav je Ljubljana evropska prestolnica z največjim deležem ločevanja, v društvu poudarjajo, da to za koncept brez odpadkov še ni dovolj. »Ljubljana ima na voljo še celo vrsto možnosti, da količine mešanih odpadkov še zmanjša. Teh priložnosti do zdaj ni izkoristila, po podpisu dolgoročne pogodbe o sežigu pa je velika verjetnost, da jih ne bo niti v prihodnje,« so zapisali v društvu, kjer sicer poudarjajo, da podrobnosti pogodbe z Dunajem še ne poznajo. So pa o njej že obvestili organizacijo Zero waste Europe. Kako se bodo odzvali tam, naj bi bilo znano v prihodnjih dneh.
Izključitev iz mreže?
Ker koncept brez odpadkov ni stvar poljubne interpretacije, so možne tudi izključitve posameznih občin iz mreže, kar se je na primer v Italiji že zgodilo. S podpisom pogodbe z Dunajem sta Snaga in MOL prekršili enega od pogojev za članstvo v mreži Zero waste, pravijo Ekologi brez meja. Ni pa Ljubljana edina od slovenskih članic te mreže, ki odpadke obdeluje v ljubljanskem Rceru in v prihodnosti predvidoma tudi v dunajski sežigalnici. Na Barje vozijo odpadke tudi članice mreže Vrhnika, Log-Dragomer in Borovnica. Toda v društvu pravijo, da članstvo teh občin v mreži ostaja nespremenjeno, saj so »pionirji na področju preprečevanja, ločenega zbiranja in recikliranja v Sloveniji« in že zdaj ločeno zberejo več kot 80 odstotkov komunalnih odpadkov in jih preusmerjajo v snovno izrabo.
Medtem ko Ekologi brez meja menijo, da lahko z uvajanjem ukrepov preprečevanja, ponovne uporabe, ločenega zbiranja in recikliranja količine mešanih ostankov odpadkov postopoma premaknemo k ničli, kar že potrjujejo občine, kjer je mešanih odpadkov manj kot desetina, je informacija o sežigu ljubljanskih odpadkov v avstrijski prestolnici za zagovornike energetske izrabe odpadkov dokaz o neuspehu projekta brez odpadkov.
Zero waste v Sloveniji ni izvedljiv
Z namero Snage smo dobili potrditev, »da projekt Zero waste na ljubljanskem območju ni bil uspešen in je bil samo kamuflaža za pridobivanje nepovratnih sredstev na razpisu ministrstva za okolje in prostor,« menijo v Združenju za energetsko neodvisnost Slovenije. Kot pravi tajnik združenja Božo Dukić, so zagovorniki rabe trajnih in obnovljivih virov energije in tako tudi rabe visokokaloričnih odpadkov za proizvodnjo toplotne in električne energije: »Odvisni smo od uvoza energentov (fosilnih), zdaj pa bomo našo naravno danost (odpadke) izvažali. Kaj takega je mogoče samo v Butalah!«
V Zvezi ekoloških gibanj (ZEG) pa so že leta 2014, pred začetkom gradnje Rcera Ljubljana, opozorili na nesmiselnost visoke investicije ob hkratnem vključevanju MOL v strategijo nič odpadkov. Takrat so v Snagi očitke zavrnili in zapisali: »Za izrabo lahke frakcije smo že našli druge rešitve, s katerimi se lahko deloma ali v celoti izognemo termični izrabi.« A pošiljanje odpadkov v dunajsko sežigalnico zagotovo ne spada med te druge rešitve.
»Ločeno zbrane odpadke je treba predelati doma, ne pa voziti v tujino,« poudarja predsednik ZEG Karel Lipič. Pravi, da koncept zero waste, kot je zamišljen v teoriji, podpirajo tudi v ZEG, »a glede na stanje v Sloveniji na področju ravnanja z odpadki ni izvedljiv«. Odlaga se več kot 30 odstotkov odpadkov, prevažajo jih iz zahodne in osrednje Slovenije v vzhodno in tam odlagajo. S prevažanjem se služi in skriva za konceptom nič odpadkov. Namesto da bi ustvarjali zelena delovna mesta in doma odpadke kot surovine predelovali, gremo še bolj iz sprejetega koncepta ravnanja z odpadki, ki za ločevanjem in ponovno uporabo prednost pred odlaganjem daje termični obdelavi, stanje pri nas orisuje Lipič.
