Sistem P+R se bo razširil do konca leta 2015

Ljubljana – Občina je pridobila evropski denar za širitev mreže parkirišč parkiraj in se pelji (P+R). Najpozneje do konca leta 2015 bo za dnevne migrante na Barju in Dolgem mostu na voljo 463 dodatnih parkirnih prostorov, za kar bo šlo okoli 5,6 milijona evrov evropskih, državnih in občinskih sredstev.

Širitev parkirišč P+R je eden od pomembnih vidikov urejanja prometa v glavnem mestu. Cilj je, da bi z njimi čim več dnevnih migrantov zadržali na robu mesta in jih tam preusmerili na javni prevoz. A čeprav je ta usmeritev znana že nekaj let, je bila občina doslej precej neuspešna s širitvijo mreže parkirišč P+R. Že več kot desetletje uspešno obratuje le parkirišče na Dolgem mostu, kjer je 217 parkirnih prostorov. Leta 2010 je občina odprla P+R v športnem parku Stožice, ki pa večinoma sameva. Lani je na tem parkirišču, kjer je prostora za 1200 avtomobilov, v okviru sistema P+R parkiralo okoli 20 avtomobilov na dan. Še bolj neuspešen je P+R ob Chengdujski, ki so ga odprli konec leta 2012. Uporabnikov tega sistema tam praktično ni, zdaj na občini prazno parkirno hišo poskušajo vsaj nekoliko zapolniti z mesečnim najemom parkirnih prostorov, ki ga za 36 evrov ponujajo okoliškim stanovalcem.

V zvezi z neuspešnostjo obeh omenjenih parkirišč P+R smo od občine in javnega podjetja Ljubljanska parkirišča in tržnice (LPT) v preteklosti poslušali zlasti pojasnila, da ljudje potrebujejo čas, da se navadijo. A neuradno priznavajo, da lokaciji nista bili dobro premišljeni in da sta bili parkirišči P+R urejeni predvsem zato, ker je bil tam pač prazen prostor. To kažejo tudi izkušnje s P+R Dolgi most, ki je bil že v prvih letih delovanja, ko je bil sistem še dokaj neznan, več kot polovično zaseden. Prometni strokovnjaki opozarjajo, da so najpomembnejše za uspešno delovanje teh parkirišč lokacija, dobra povezanost z javnim prevozom, ki je v neposredni bližini, in enostavnost uporabe. Uporabnik mora hitro in enostavno iz avtomobila prestopiti na avtobus in do končne destinacije. Kriteriji, ki jih P+R Dolgi most izpolnjuje, P+R Stožice in Chengdujska pa ne.

Deset parkirnih mest manj – milijon in pol ceneje

Takšnih zgrešenih potez v prihodnje ne bi smelo več biti, vsaj če bo svoj namen upravičila več kot milijon evrov vredna študija, ki jo za Regionalno razvojno agencijo Ljubljanske urbane regije končuje podjetje Omega Consult. V njej so definirali več kot 20 lokacij v regiji za P+R, s katerimi bi predvsem v prihodnji finančni perspektivi kandidirali za evropski denar. Poleg obstoječih P+R in novega na Barju je v Ljubljani za ta parkirišča predvidenih še vsaj sedem lokacij.

Nekaterim občinam je sicer uspelo že v iztekajoči se perspektivi. Domžale, Vrhnika, Ig in Škofljica so kohezijska sredstva pridobile že pred časom, v zadnjem, tretjem roku razpisa pa je uspelo tudi Ljubljani. Ministrstvo za infrastrukturo in prostor je odobrilo njeni vlogi za sofinanciranje P+R na Dolgem mostu in Barju. Skupno so jim odobrili 2,74 milijona evrov.

Širitev P+R Dolgi most naj bi po ocenah stala 2,12 milijona evrov, od tega bo občina iz sredstev EU dobila 1,24 milijona, razliko pa bo zagotovila v proračunu za prihodnje leto. Še v drugem roku razpisa je MOL iz sredstev EU pričakovala četrt milijona evrov več, a je bila takrat njena vloga zavrnjena. Kot so pojasnili na oddelku za gospodarske dejavnosti in promet (OGDP), so zato, da so se izognili zemljiščem, ki niso v lasti MOL, zmanjšali obseg parkirišča, število parkirnih mest in posledično vrednost investicije. Namesto sprva predvidenega povečanja P+R Dolgi most za 139 parkirnih prostorov bo po zdajšnjih načrtih teh 123 več, skupno torej 340. Poleg širitve je predvidena tudi temeljita prenova obstoječega parkirišča.

Prav toliko, 340 avtomobilov, bo lahko parkiralo tudi na novem P+R Barje, ki bo zgrajen na zemljišču neposredno ob izvozu z obvoznice Ljubljana - Center. Potem ko je bila prvič vloga MOL zavrnjena – tudi zato, ker ni bila lastnica vseh zemljišč –, so na občini projekt oklestili za deset parkirnih mest, s tem pa močno znižali oceno vrednosti investicije – z dobrih pet milijonov evrov na 3,5 milijona. Od tega bodo iz kohezijskega sklada dobili 1,5 milijona evrov. Stroški gradnje so še vedno zelo visoki, kot pojasnjujejo na OGDP, zaradi posebnega načina temeljenja, ki je potreben zaradi specifike barjanskih tal.

Gradbenih dovoljenj še ni

Kdaj se bo gradnja začela, ni znano, saj občina še nima gradbenega dovoljenja za nobeno od parkirišč. Kot pojasnjujejo, pridobivajo zadnja soglasja, tako da naj bi vlogo na upravno enoto vložili v kratkem. Potem bodo morali objaviti še javno naročilo za izvajalca del. Če še ni znano, kdaj se bo gradnja začela, pa je jasno, da bo morala biti v celoti končana najpozneje do konca prihodnjega leta. Takrat se namreč iztečeta finančna perspektiva 2007–2013, v okviru katere bosta obe parkirišči sofinancirani, in zadnji rok za črpanje sredstev.