Skrb za pisce, ki jim strežejo po življenju

Ljubljana – Glavno mesto te dni gosti generalno skupščino mreže mest – zatočišč za preganjane pisatelje, ki se je udeležujejo predstavniki mest zatočišč, gostujoči pisatelji in upravni odbor mreže ICORN. Med 44 večinoma evropskimi mesti, ki so člani mreže, je od leta 2011 tudi Ljubljana.

Mreža mest, ki ponujajo zatočišče preganjanim piscem, je nastala pred dvema desetletjema na pobudo britanskega pisatelja indijskega rodu Salmana Rushdieja, avtorja Satanskih stihov, in Mednarodnega parlamenta pisateljev (IPW). Mesto, ki je vključeno v mrežo, pisatelju, ki je zaradi svojega umetniškega ustvarjanja in izražanja mnenj prisiljen pobegniti, omogoči zatočišče v novem okolju in pogoje za delo v zanj zelo težkem obdobju.

Ljubljanska občina in slovenski center PEN sta se v letu Unescovega naslova svetovne prestolnice knjige dogovorila, da se bo v mednarodno mrežo, ki ponuja zatočišče preganjanim piscem, včlanilo tudi glavno mesto. Tone Peršak iz centra PEN je tedaj dejal, da je mreža »pomembna civilizacijska ustanova v današnjem svetu, ki je nagnjen k vsem drugim početjem«. Pisatelj Veno Taufer je ob tem opozoril, da ne gre zgolj za reševanje življenja: »Kot vemo, so v preteklosti izgnani pisatelji, glasbeniki in drugi umetniki ustvarjali velike umetnine.«

Mestni svet je marca 2011 soglasno podprl sklep o vključitvi v mrežo ICORN (The International Cities of Refuge Network), v kateri je trenutno 44 mest. S tem so se na občini zavezali, da bodo poskrbeli za opremljeno bivalno nastanitev pisatelja na begu, da bodo pomagali pri ureditvi njegovega pravnega statusa in mu priskrbeli štipendijo ali podporo v mesečnih obrokih ter zagotovili podporo pri vključevanju v okolje.

Brez brezbrižnosti

»Mesto poskuša izbrani osebi – izberemo jo skupaj z upravnim središčem Icorna – pomagati, da si ustvari socialno mrežo in najde možnosti za preživljanje,« pojasnjuje Mateja Demšič, vodja občinskega oddelka za kulturo. »Pomagamo ji pri integraciji v mesto, obiskuje tečaj slovenskega jezika in razne prireditve, da spoznava Ljubljano. Pri tem sodelujemo s Trubarjevo hišo literature, slovenskimi pisatelji in različnimi izobraževalnimi ustanovami,« nadaljuje Demšičeva.

V okviru mreže si po besedah Demšičeve predvsem prizadevajo, da življenje tistih, ki jih varno nastanijo, postane del mesta. »Nobenega razloga ni, da tega ne bi počeli,« meni vodja oddelka za kulturo. »Treba se je zavedati, da Slovenija ni sama svoj otok. Živimo v nekem kontekstu in mesto Ljubljana prav tako, zato ne moremo biti brezbrižni.«

Doslej so gostili maroška pisatelja in borca za človekove pravice Zineb El Razui in Alija Amarja, ki sta iz Ljubljane že odšla, trenutno pa tukaj biva etiopski pisec in novinar Girma T. Fantaye, ki je v Slovenijo pribežal iz Ugande decembra lani. Tako njega kot njegove sodelavce pri časopisu Addis Neger je etiopska oblast preganjala zaradi kritične obravnave političnih razmer v tej severovzhodni afriški državi. Zdaj sam – tudi med bivanjem v Ljubljani – vseskozi opozarja, da svoboda ni samoumevna.