Tiskane izdaje
Ljubljana – Vodstvu Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ki ima svoje prostore v nekdanji vojašnici ob Roški cesti, kmalu morda ne bo več treba zardevati ob obiskih kolegov iz tujine. Kot je dejal generalni direktor tega zavoda Jernej Hudolin, ministrstvo za kulturo namreč dokončuje projektno dokumentacijo za pridobitev gradbenega dovoljenja za prenovo povsem dotrajanega severnega dela te stavbe iz leta 1899.
Ker je država kot lastnica objekta že pred šestimi leti napovedala skorajšnji začetek prenove njegovega dela ob Poljanski cesti, danes pa je ta del spomeniško zaščitene stavbe še v slabšem stanju kot takrat, nas je zanimalo, ali imajo tokratne napovedi »trdnejšo« podlago.
Pogoji prenove
Hudolin je dejal, da so svoj del posla izpeljali z izdajo kulturnovarstvenih pogojev za prenovo nekdanje cesarsko-kraljeve domobranske vojašnice iz časa Avstro-Ogrske že 28. maja lani. Z njimi so ministrstvo za kulturo zavezali, da mora pred načrtovano rekonstrukcijo severnega trakta objekta v obliki črke U po sprejeti tretji različici iz leta 2014 izpolniti več njihovih pogojev. Pročelje in streho bo treba ohraniti v izvirnih historičnih gabaritih, prav tako arhitekturno zasnovo fasad in strešin (s fasadnimi, okenskimi in vratnimi detajli vred). Tudi v notranjosti naj bi ohranili vse kakovostne tlorisne prvine (oboke, stopnice, železne ograje). Še posebej bodo morali biti pozorni pri ohranjanju vhodne pritlične veže, stopnišča in velike dvorane v prvem nadstropju z vsemi štukaturami, v kateri so nekoč prirejali plese in predvajali filme za vojake.
V začelju oziroma na notranjem dvorišču so varuhi dediščine dovolili prizidek z ravno streho. Projekt bo zahteven, saj bo treba poskrbeti tudi za statično sanacijo. Kdaj bo rekonstrukcija izvedena, je težko napovedati, dejstvo pa je, da je ministrstvo za kulturo 8. junija letos od ZVKDS zahtevalo, naj mu podaljša veljavnost navedenih kulturnovarstvenih pogojev.
Ureditev okolice nedorečena
Janez Kromar, pri ZVKDS direktor centra za konservatotrstvo, je dodal, da je za prihodnje leto predvidena prva faza rekonstrukcije nekdanje vojašnice na Poljanski 40. Po njegovem naj bi podstrešje ostalo neizkoriščeno, v preostalih delih pa naj bi po statični sanaciji objekta večinoma uredili pisarne Arhiva RS. Sam upa, da bodo del prostorov dobili tudi restavratorji.
Druga faza je predvidena za leto 2018, obsega pa predvsem urejanje okolice objekta med Roško in Poljansko cesto ter Kapusovo ulico. Čeprav je po zdajšnjih načrtih na veliki parceli proti Ljubljanici precejšen del rezerviran za umetniške akademije, Kromar meni, da tega projekta ljubljanska univerza ne bo uresničila. Rezervacija se ji namreč izteče leta 2020. Na zemljišču, ki je v lasti več ministrstev in MOL, pa je po njegovih informacijah še najrealnejša širitev srednje ekonomske šole z dodatnim traktom.
Usoda Cukrarne še negotova
Na vprašanje, kaj bo s Cukrarno, je Kromar povedal le, da so varuhi dediščine ljubljansko občino kot lastnico že večkrat prijavili inšpektorjem, ker ne poskrbi niti za zaščito strehe, ki je ponekod sploh ni, drugod pa je močno poškodovana. Če gre verjeti oktobrski izjavi podžupana in glavnega mestnega urbanista Janez Koželja, da je Cukrarna zdaj njegov strateški projekt in da z njeno prenovo želi še pred iztekom mandata zaključiti Fabianijev ring in most, bi s tem odpravili še eno arhitekturno sramoto ob Roški. Po osnutkih občinskih proračunov za prihodnji dve leti je v njej predvidena galerija s centrom za knjigo, prenova pa se bo začela leta 2017, če bo »MOL zanjo dobila sredstva EU« (od države in Evrope naj bi prihodnje leto dobili 1,6 milijona evrov, leto zatem pa še štiri milijone). Ob tej predpostavki bi dela trajala vse do leta 2020.
Naloge ZVKDS za leto 2017
Na predstavitvi sta Hudolin in generalni konservator Robert Peskar napovedala, da bo na prvem mestu med nalogami v prihodnjem letu boj proti tistim, ki bi z novelami treh »gradbenih« zakonov poskušali zmanjšati pomen varuhov dediščine s tem, da bi njihovi kulturnovarstveni pogoji in soglasja postali le še nezavezujoča mnenja in priporočila. Veliko si obetajo tudi od razpisa kulturnega ministrstva za sofinanciranje prenov spomeniško zaščitenih objektov. Med nalogami posameznih območnih enot zavoda sta posebej navedla prizadevanja za uvrstitev Plečnikove dediščine na Unescov seznam dediščine (prihodnje leto je Plečnikovo leto) in to, da bi med številnimi propadajočimi slovenskimi gradovi grad Podčetrtek lahko dobil novega lastnika – Indijca iz Anglije, ki bi v njem uredil hotel za petične goste. Še bolj jih veseli, da tega tujega investitorja zanimajo tudi drugi slovenski gradovi.
