Tiskane izdaje
Ljubljana – Na četrti obravnavi na delovnem in socialnem sodišču v tožbi prejšnje predsednice Slovenskega društva hospic Tatjane Fink, ki od društva, ki ga zastopa predsednica Renata J. Roban, zaradi izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi zahteva približno 88.000 evrov, so bile zaslišane štiri priče.
Peter Jenko, ki je v hiši hospica skrbel za odnose z javnostmi, je povedal, da je 12. decembra 2014, ko naj bi potekala primopredaja med novo in staro predsednico, Finkovi na njeno prošnjo pomagal nositi osebna gradiva v njen avtomobil in avtomobil njenega moža Marka Škrajnarja, hišnika in vodje prostovoljcev v hiši. V zgornje nadstropje je tudi na prošnjo Finkove nesel rezalnik, kjer je rezala »nepomembne stvari«, ni pa ji gledal pod prste.
Tisti dan se je z društvom Sila dogovarjal o donaciji, s katero bi pokrili najemnino za hišo hospica za 6 mesecev. Finkovi je na njeno prošnjo prinesel USB ključ in PIN kodo zaradi primopredaje, na njeno prošnjo pa sta s Heleno Gregorčič na tekoči račun na Gorenjsko banko odnesla 6500 evrov, ki so bili v hiši od donacij svojcev. S Finkovo sta skupaj pregledovala tudi bančne izpiske oziroma ves promet na računu hiše hospica, Finkova pa je že dvakrat pred tem želela, da se sredstva, zbrana od donacij svojcev, prenakažejo na društvo. Ne ve pa, koliko je bilo donacij in kdo jih je polagal na račun. Robanova je osebje prosila, naj ne zapušča hiše, ob 17. uri pa je prišla kriminalistična policija. Znano je, da je tožilstvo kazensko ovadbo zaradi suma uradno pregonljivega kaznivega dejanja zavrglo. Ob očitkih o domnevno ponarejeni pogodbi o njegovi zaposlitvi na zavodu hiša hospica, ki jo je tisti dan fotokopiral, pa je povedal, da je pogodbo podpisal 1. septembra 2014.
Različni pogledi na razvoj
Žarka Brišar Slana, upokojena psihologinja, ki je v društvu od leta 2002, med leti 2003 in 2014 pa je bila tudi v upravnem odboru, med leti 2011 in 2014 pa je pogodbeno opravljala še naloge na področju izobraževalne dejavnosti ter med odsotnostjo nadomeščala Finkovo kot vodjo hiše, je povedala, da je devetčlanski upravni odbor društva vse odločitve sprejemal soglasno. Konec leta 2013 in leta 2014 pa so nastale razlike v videnju, pri čemer je se je izpostavljalo, da hiša hospica, ki ni imela sistemske podpore financiranja, zaradi primanjkljaja ogroža programe celotnega društva. Večina članic UO je Finkovi odrekla podporo, zato ni več kandidirala za predsednico društva.
Povedala je, da je upravni odbor društva sprejel sklep, da se sredstva, ki so bila pogodbeno vezana na tekočem računu zavoda hiše hospica, po poteku vezave prenakažejo na račun društva. Na vprašanje, zakaj svet zavoda hiše ni bil sklepčen niti po treh poskusih, je navedla razloge proceduralne narave. Na vprašanje, ali je kdaj slišala, da se bo ta zavod prej ali slej privatiziral, pa je odgovorila, da ne. Na vprašanje, ali je videla verifikacijo programa hiše hospica pri socialni zbornici, v kateri ga Finkova opiše kot nepomemben program, da je odgovorila, da ne vidi, da bi bila vrednostna sodba slabšalna. O veliki fluktuaciji zaposlenih v hiši pa je dejala, da gre za težavno delo, ki ves čas zahteva učenje, kar pri ljudeh vzbudi odpore, to pa je povezano tudi z njihovimi odhodi. Glede religioznih obredov je dejala, da nikoli ni opazila njihovega vsiljevanja in da pritožb svojcev ni bilo. Na vprašanje, ali so obredja s kadilom določena v dokumentih hospica, je dejala, da ne, vendar pa je bila to sprejeta praksa, tudi prostor, ko nekdo umre, je nekaj časa prazen.
Stiske in strokovne dileme
Mojca Pavšič, univerzitetna diplomirana socialna delavka, ki je od leta 2009 v društvu zaposlena kot vodja programa za spremljanje na domu, je opisala dogodek, ko sta s sodelavko v 45 minutah morali pacientu na terenu na pritiske Finkove odvezti bris, ker je naslednji dan v hišo prihajal predsednik republike Borut Pahor in je morala biti polna; sicer prvi obisk pri pacientu po doktrini hospica traja uro in pol. Povedala je, da je čutila velike stiske ko je Finkova čez noč zahtevala, da v hišo pripeljejo bolnike, ker je to odvisno od njihove faze bolezni, včasih je bilo to prezgodaj ali pa prepozno, včasih so tudi svojci rekli ne, zato je velikorat prišla v etične in strokovne dileme. Opisala je tudi dva primera, ko je Finkova zavrnila sprejem nekoga v hišo, ki so ga na terenu že pripravili, kot je dejala, je bilo takšnih primerov še več, vsaj eden na mesec. O tem je sicer odločala tričlanska komisija, ki jo je poleg Finkove sestavljal zdravnik in oseba, ki je skrbela za oskrbo na domu, po pravilniku o sprejemu v hišo. Omenila je tudi zlorabo na Onkološkem inštitutu, ko je svetovalna delavka iz hiše Helena Gregorčič od zakoncev poskušala dobiti donacijo za hišo v obliki stanovanja; po tem so na OI za nekaj časa prepovedali vstop društvu.
Dejala je, da je Finkova vsiljevala lastno krščansko vero, češ da morajo zaposleni glede na občutljivo delo skrbeti tudi za svojo duhovno čistost. Dejala je, da so ji sodelavci povedali, da jim je Finkova novembra ali oktobra 2014 naročila, da morajo za njo blagosloviti prostor, ker je »črna«. Opisala je vožnjo iz Celja v Ljubljano, v kateri je Finkova sodelavki naročila naj prižge kadilo, tako da je bil avto poln dima. Na izobraževanju na Dunaju pa ji je Finkova kadilo prinesla v sobo. Verjame, da je kadilo lahko v pomoč, vendar do neke mere, ne sme pa postati obsesija, je dejala Pavšičeva. Omenjala je tudi blagoslavljanje z blagoslovljeno vodo in soljo, kot je dejala, ti rituali niso v doktrini hospica, uvedla jih je Finkova, zaposleni pa so jih izvajali po njenih navodilih.
Osebje potrebuje duhovno oporo
Terezija Žerdin, sestra Emanuela, srednja medicinska sestra in diplomirana teologija s podiplomskim študijem duhovnosti, ki je od februarja zaposlena v novem zavodu Ljubhopic (ki ga je ustanovila Lekarna Ljubljana, op. p.), ki je v hiši hospica delala kot koordinatorka zdravstvene nege, je povedala, da je društvo zapustila prostovoljno, po srečanju z novim vodstvom. Dobila je opozorilo pred odpovedjo, ob očitkih, da nima ustrezne izobrazbe, pa je doživela šok in frustracijo.
Povedala je, da ni nikogar motilo, da je delala v redovni uniformi, maše pa so izvajali že pred njenim prihodom, v kapelici, v tihi sobi, vsaj enkrat na mesec; 95 odstotkov je bilo katoliških obredov, prihajali pa so tudi muslimanski duhovniki, pravoslavni, jehove priče in drugi, včasih so obredi potekali tudi v sobah. Povedala je, da so zgodaj zjutraj imeli obred s kadilom, vendar nikoli ni šla s kadilom v prostore sodelavk, ki tega niso želele. Sobe bolnikov, ki so bili priključeni na aparature za kisik, so bile ob tem zaprte, včasih pa so si tudi sami zaželeli kadila. Na vprašanje, ali je Finkova prisiljevala k verskim obredom je dejala, da tega ni zaznala, prav tako tudi ne ve, da bi Finkova zavrnila kakšnega uporabnika, o tem je odločal tim. Poleg pokajevanja so uporabljali še blagoslovljeno vodo, zakramente, kot so obhajilo, spoved in maziljenje, za uporabo soli pa ne ve, ve pa, da se jo daje v blagoslovljeno vodo. Besedišče, kot so »slabe energije« in »črni ljudje« pa da se v društvu pogosto uporablja. Ne ve pa, da bi ljudi delili na »čiste« in »nečiste«. Kot je dejala, kristjani govorijo o božji milosti in bogu, govorjenje o energijah pa je newageeska pot. Finkova pa je uporabljala oboje. Dejala je še, da z umirajočimi ni mogoče delati kot z zdravimi, zato osebje zelo trpi in potrebuje duhovno oporo. Povedala je, da so sredstva za lajšanje bolečin dajale medicinske sestre po navodilih zdravnika. Na vprašanje, ali so v dokumentacijo zdravstvene nege v hiši zapisovali tudi prejem hostije, je odgovorila, da je bilo tako v praksi.
Zaradi nove službe Finkove modifikacija tožbenega zahtevka
Sodnica je ugotovila, da so bili na obravnavi prisotni tudi Helena Gregorčič, Maša Maček in Marko Škrajnar, kljub opozorilu, da na naroku ne sme biti nihče od vabljenih prič, ki zato ne morejo biti zaslišani. Še več prič bo zaslišanih na prihodnjem naroku, 14. marca. Odvetnik Tatjane Fink pa je povedal, da je Finkova dobila službo (v novem zavodu Ljubhospic, op. p.), zato bo modificiral tožbeni zahtevek.
