Tiskane izdaje
Ljubljana – Čeprav so na občini načrtovali, da bodo letošnje leto končali s skoraj desetimi milijoni evrov presežka, so ob polletju pridelali že skoraj devet milijonov evrov minusa. In to čeprav so že najeli osem milijonov evrov posojil, kolikor so v celotnem letošnjem letu načrtovali zadolževanja.
To kaže poročilo o izvrševanju proračuna Mestne občine Ljubljana za leto 2016 za obdobje od 1. januarja do 30. junija 2016, ki ga bodo mestni svetniki obravnavali predvidoma septembra. V prvih šestih mesecih je občina uresničila slabih 32 odstotkov načrtovanih prihodkov in dobrih 35 odstotkov načrtovanih odhodkov.
Pri prihodkih se največji primanjkljaj kaže pri kapitalskih prihodkih, kjer se zbirajo sredstva iz uspešnih prodaj mestnih nepremičnin. V prvem polletju jim je uspelo zbrati le 3,4 odstotka načrtovanih sredstev (oziroma 2,4 milijona evrov od predvidenih dobrih 70 milijonov). Čeprav je običajno, da se več prodaj izvede v drugi polovici leta, je 70 milijonov evrov prodanih nepremičnin najbrž nedosegljiv cilj. V zadnjih petih letih občini na primer s prodajo nepremičnin nikoli ni uspelo iztržiti več kot 17 milijonov evrov.
Evropska sredstva
Po lanskem rekordnem letu, kar se tiče evropskih sredstev, ko je občini uspelo predvsem na račun konca gradnje Regijskega centra za ravnanje z odpadki na Barju počrpati več kot 70 milijonov evrov, se torej letos napoveduje precej bolj »revno« leto.Ne le zato, ker država v novi finančni perspektivi 2014–2020 le počasi pripravlja in objavlja razpise, ampak tudi ali predvsem zato, ker so si na MOL več kot polovico letošnjih načrtovanih transfernih prihodkov obetali na račun velikega kohezijskega projekta Odvajanje in čiščenje odpadne vode na območju vodonosnika Ljubljanskega polja. Zanj MOL v prihodnjih letih pričakuje več kot 70 milijonov evropskih sredstev, letos pa so načrtovali črpanje 16 milijonov, a ker projekta zaradi zapletov z dovoljenji evropska komisija še vedno ni potrdila, je že jasno, da gre za račun brez krčmarja.
Precej bolj uspešna je bila občina pri postavki prejeta sredstva iz drugih evropskih institucij. Tu so v prvem polletju celo že presegli načrte, ki so jih v rebalansu postavili pri 310.000 evrih: realizacija do konca junija je znašala 428.000 evrov.
Likvidnostno zadolževanje
Primanjkljaj prihodkov se na odhodkovni strani kaže predvsem pri investicijah. Najnižja realizacija je pri investicijskih odhodkih, ob polletju je znašala le dobrih 13 odstotkov. Od za letos predvidenih skoraj 122 milijonov evrov je bilo v prvem polletju porabljenih okoli 16 milijonov evrov. Največ, dobrih 12 milijonov evrov, je šlo za novogradnje, rekonstrukcije in adaptacije, kjer je sicer v rebalansu za letos predvidenih 87 milijonov evrov.
Za letos je občina predvidela zadolževanje v višini osmih milijonov evrov. Do polletja se je že zadolžila za ta znesek, a ne dolgoročno, temveč likvidnostno. Zdaj pa poteka javno naročilo za dolgoročno posojilo v višini osmih milijonov evrov, in sicer z ročnostjo odplačila od 15 do 20 let. V prvi polovici leta pa so odplačali dobrih pet milijonov starih posojil (kar predstavlja polovico predvidenega vračila kreditov za letos).
Rebalans konec leta
Kljub devetmilijonskemu minusu konec junija so na MOL v oceni realizacije pričakovani presežek konec leta še povečali, na 13 milijonov evrov, prav tako načrtovane prihodke. A to se bo najbrž spremenilo v že napovedanem drugem rebalansu proračuna (prvega so sprejeli konec lanskega leta). Tega na MOL v zadnjih letih v odločanje mestnemu svetu pošiljajo praviloma šele konec leta, ko gre bolj za potrjevanje prihodkov in izdatkov za nazaj kakor za načrtovanje proračunske porabe.
