Slovenska cesta: Pešci med tisoč avtobusov na dan? Ne bo šlo!

Promet bo potekal kot doslej. Spremembe projekta: v coni 30 bodo ostali tudi temelji za semaforje in robniki.

sre, 11.03.2015, 06:00

Ljubljana – Del Slovenske ceste med Čopovo in Šubičevo ulico bo prihodnji teden dobil prve obrise nove podobe. Že te dni naj bi zasadili del drevoreda, ki bo dodobra spremenil videz osrednje ljubljanske prometnice. Večjih sprememb pa ne bo v prometni ureditvi, ostala bo taka kot med začasno zaporo, torej brez avtomobilov za navadne smrtnike.

Obnova komunalnih vodov na odseku od Šubičeve do Čopove je končana, pripravljena so tudi korita za saditev dreves. Celoten drevored bo štel več kot 60 malih jesenov; ob zasaditvi bodo to že odrasla, okoli 15 let stara in sedem metrov visoka drevesa, ki jih je občina naročila v Belgiji. Že prihodnji teden se bodo po napovedih mestnega oddelka za gospodarske dejavnosti in promet začela dela pri končni ureditvi zgornjega ustroja odseka, kar pomeni urejanje odvodnjavanja, vlivanje plošč za tlakovce na površini za pešce in vlivanje osrednjega betonskega vozišča, v katero bodo vžagane dilatacije. Na delu Slovenske ceste pred hotelom Slon, kjer so arheološka izkopavanja tudi že končana, trenutno prestavljajo komunalne vode, odsek od Slona do Gosposvetske pa še vedno zasedajo arheologi.

Arheologi bi morali delo opraviti do konca meseca. Najprej je bil predviden le arheološki nadzor, nato pa se je izkazalo, da so potrebna tudi izkopavanja (ki so projekt že podražila za okoli 400 tisočakov). Ker je hkrati MOL dvakrat povsem prekinila izvajanje del, je vse skupaj močno upočasnilo projekt.

Občina je h gradbeni pogodbi s KPL tako podpisala aneks, s katerim so rok za izvedbo del podaljšali do 31. maja. Župan Zoran Janković je sicer nekajkrat napovedal odprtje že za 9. maj, praznik Ljubljane. Toda sogovornika, ki bi si upal potrditi, da se bo to res zgodilo, je težko najti. Peter Horvat, direktor LPP, ki ima zaradi dolgotrajne zapore in obvoza precej nevšečnosti, je v pogovoru za Delo v zvezi s tem dejal: »Bilo je rečeno, da bo cesta odprta 9. maja, toda če se bodo arheološke raziskave zavlekle, bi lahko trajalo dlje.«

»Tega ni nikjer na svetu in tudi tu ne bo«

Bolj jasen je bil Horvat glede prometne ureditve, ki bo po prenovi uvedena na odseku med Šubičevo in Gosposvetsko. Na občini so namreč pred letom in pol, ko so ta odsek začasno zaprli, govorili o tako imenovanem skupnem prometnem prostoru (angl. shared space), katerega velik zagovornik je predvsem podžupan Janez Koželj. Vendar tega slovenska zakonodaja še ne pozna, prav tako vzbuja pomisleke možnost takšne ureditve na cesti, kjer je frekvenca avtobusov tolikšna kot na Slovenski. Po njej namreč teče kar 14 avtobusnih prog. »Da bi pri tisoč odhodih avtobusov pešci kar hodili po cesti? Tega ni nikjer na svetu in tudi tu ne bo,« je bil neposreden direktor LPP.

Da se na občini v takšno eksperimentiranje bržkone niso upali spustiti, kaže še odgovor ministrstva za infrastrukturo v zvezi s spremembami zakonodaje in uvedbo skupnega prometnega prostora v naš sistem. »MOL je ob usklajevanju rešitev na področju prometne signalizacije izrazila željo, da bi za Slovensko cesto uporabili ureditev 'shared space'. Povedali so, da tega niso mogli storiti, ker tega ne dopušča zakonodaja. Dogovorili so se, da bodo na ministrstvo poslali pobudo, da se za to izvede potrebna sprememba zakona o pravilih cestnega prometa za določitev pravil in medsebojnih razmerij udeležencev cestnega prometa na takšnih območjih. Doslej pobude MOL še nismo prejeli,« so zapisali na ministrstvu.


Na mestni občini so se sicer že lani jeseni odmaknili od jasnega zagovarjanja skupnega prometnega prostora in odtlej govorili le o »coni za pešce s prometnim pasom za javni potniški promet«. Tu pa so trčili na odpor LPP, saj bi morali avtobusi pri taki prometni ureditvi voziti največ 10 kilometrov na uro. Kot je povedal Peter Horvat, so se dogovorili, da bo na prenovljenem odseku omejitev hitrosti 30 kilometrov na uro, torej tako kot od septembra 2013, ko so cesto zaprli za avtomobilski promet. Uvedena bo cona 30 oziroma območje omejene hitrosti z omejitvami, ki so se jih vozniki v poldrugem letu že navadili (prepoved za osebna vozila razen dostave, stanovalcev, pošte, obiskovalcev hotela Slon). Na mestnem oddelku za gospodarske dejavnosti in promet informacij o končni odločitvi glede prometne ureditve še nočejo dajati, češ da bodo vse predstavili na novinarski konferenci, ki naj bi bila še ta mesec.

Sprememba pri prometni ureditvi pa prinaša tudi nekatere spremembe pri samem projektu. Ta je bil namreč izdelan ob viziji skupnega prometnega prostora – predvidena sta bila odprava semaforjev (pri Pošti oziroma Nami) ter izenačenje ravni pločnikov in cestišča. Predvsem umik semaforjev je izzval veliko polemik. Ugasnili so jih že ob začasni zapori septembra 2013, a so jih kmalu spet prižgali, saj je bilo konfliktov med pešci in avtobusi preveč. Po Horvatovih besedah so se dogovorili, da bodo tudi tokrat napeljave za semafor ostale, saj »drugače kot poskusiti ne gre«. Dodaja, da bo cestišče za avtobuse ločeno od pločnikov. Po naših informacijah to pomeni, da je občina spremenila projekt in se odločila, da bodo robnike med površinama vendarle izvedli. Bili naj bi sicer zelo nizki (dva do tri centimetre), a s tem se tako rekoč onemogoča uvedba skupnega prometnega prostora tudi v prihodnje.

Le izbrani taksisti

Glede na veljavno zakonodajo cona 30 pomeni, da bodo kolesarji lahko vozili bodisi po cestišču bodisi po pločniku (seveda s prilagoditvijo hitrosti pešcem). Spremembe bodo menda tudi pri taksistih, ki so pred začetkom gradbenih del predstavljali precejšen del prometa na tem odseku. Na občini naj bi namreč razmišljali o razpisu za podelitev koncesije za določeno število taksijev, ki bodo smeli voziti po tem odseku, za druge pa bi bila vožnja prepovedana.

S tem taksisti po naših informacijah še niso seznanjeni, bržkone pa nad omejevanjem dostopa do ene pomembnejših ulic za pridobivanje strank ne bodo navdušeni. »Ali bomo od zdaj naprej za vsako ulico v mestu posebej plačali koncesijo?« so naše informacije komentirali v Taxi društvu Ljubljana, najstarejšem v Sloveniji, ki združuje taksi prevoznike. Poudarjajo, da z 200 evri letne občinske takse že plačujejo tudi koncesijo za vožnjo po občinskih cestah, zato ne razumejo, zakaj bi zdaj na občini to zahtevali še posebej za Slovensko cesto. »Ko bi radi od nas pobrali denar, nas obravnavajo kot javni prevoz, ko bi ga morali dejansko izvajati, pa očitno ne.« Bolj je z dogovori o prometu po Slovenski, ki da sicer še potekajo, zadovoljen Peter Horvat, ki je prepričan, da bo zadeva delovala. Celoten pogovor z njim bomo objavili jutri.

Prijavi sovražni govor