Snaga mora zgraditi šotor za plastične odpadke

Ljubljana – Na nekdanjem odlagališču odpadkov ob Curnovcu bo Snaga predvidoma letos zgradila industrijski šotor, v katerem bodo skladiščili odpadno embalažo. To jim je naložila okoljska inšpekcija, ki javnemu podjetju grozi tudi z globo, ker embalažo zdaj hranijo na neustreznem prostoru.

Kupi odpadne embalaže, ki se ob koncu leta kopičijo na dvoriščih komunalnih podjetij, so tudi letošnjo zimo dvignili na noge zbornico komunalnega gospodarstva in javna podjetja. Toda ljubljansko Snago so bolj kot velika gmota plastike, ki se menda vidi že iz vesolja, k objavi javnega naročila za postavitev industrijskega šotora, namenjenega skladiščenju odpadne embalaže, prisilili obiski inšpektorjev.

Inšpekcija za okolje je namreč julija lani z odločbo Snagi Ljubljana prepovedala skladiščenje odpadkov (odpadne embalaže) na nepokritem zemljišču, ki leži zunaj območja odlagališča Barje in zunaj območja Regijskega centra za ravnanje z odpadki (Rcera) Ljubljana. Kot so pojasnili na ministrstvu za okolje in prostor, so javnemu podjetju odredili odstranitev teh odpadkov. Snaga se na odločbo ni pritožila, a tudi ni v postavljenem roku izvedla odrejenih ukrepov, dodajajo. »Ker je bilo ugotovljeno, da se odpadna embalaža po izteku roka še kopiči na tej lokaciji, je inšpekcija začela izvršilni postopek. Decembra 2016 je bil v izvršilnem postopku izdan sklep, v katerem je določen nov rok za odstranitev vseh odpadkov s tega zemljišča, in sicer 30. maj 2017.« Če Snaga do takrat ne bo odstranila odpadkov, ji zaradi nespoštovanja pravil ravnanja z odpadki v skladu z uredbo o odpadkih grozi globa – 10.000 evrov za pravno osebo in 2000 evrov za odgovorno osebo pravne osebe.

Šotor odpadkov na odlagališču odpadkov

Pred dnevi je tako Snaga objavila javno naročilo za postavitev industrijskega šotora, namenjenega začasnemu skladiščenju zbrane odpadne embalaže, na lokaciji ob Curnovcu. Šotor bo stal na Barju, med potokom Curnovec in poligonom varne vožnje. Gre za območje zaprtega odlagališča komunalnih odpadkov, zato Snaga potencialne izvajalce del opozarja, da se zaradi lokacije »lahko pričakuje kompleksnost izbire temeljenja« (omenjajo tudi možnost temeljenja s piloti) ter da bodo morali pred začetkom gradnje prestaviti odplinjevalne sonde plinskega sistema proti Cesti dveh cesarjev in zemljišče opremiti s komunalnimi vodi.

Izvajalec bo moral izdelati vso dokumentacijo, na podlagi katere bo Snaga pridobila gradbeno dovoljenje, in nato šotor tudi postaviti. Jeklena konstrukcija bo dolga 50 in široka 40 metrov, tako da bo šotor zasedal 2000 kvadratnih metrov površine. Kot pojasnjujejo v Snagi, bo stal na asfaltni ploščadi, v njem pa bo mogoče skladiščiti okoli 7600 kubičnih metrov embalaže, kar je približno 460 ton. Pred šotorom bo urejena še ploščad s površino 1600 kvadratnih metrov.

Glede na predviden rok izvedbe ni pričakovati, da bo Snaga skladiščenje embalaže uredila do konca maja, ko se izteče inšpekcijski rok. Izbrani izvajalec bo imel namreč na voljo 225 dni za izvedbo vseh del (sto dni za pripravo dokumentacije in 125 dni za postavitev šotora). Vmes bo morala Snaga pridobiti gradbeno dovoljenje; kot pravijo, bodo vlogo zanj predvidoma dali konec aprila.

V zvezi z izbiro lokacije – zaprto odlagališče – na Snagi odgovarjajo, da so se zanjo odločili, ker je zemljišče delno v njihovi lasti in ker je v bližini Rcera. Dodajajo, da so se zaradi terena, ki zahteva čim lažjo konstrukcijo, in zaradi potrebe po čim hitrejši izvedbi s čim manjšimi stroški odločili za postavitev industrijskega šotora v funkciji skladišča. Kolikšni bodo stroški, ne razkrivajo, so pa v letnem poročilu predvideli, da bo ureditev prostora za ločene frakcije ob Curnovcu stala 1,45 milijona evrov – milijon naj bi zagotovila občina, preostalo pa Snaga.

Prevzemniki ne izpolnjujejo obveznosti

Vendar šotor z omenjeno zmogljivostjo še zdaleč ne bo rešil težav Snage z ločeno zbrano plastiko, ki jo morajo prevzemati družbe za ravnanje z odpadno embalažo (DROE). Da te ne izpolnjujejo svojih obveznosti, so, tako kot že več let prej, konec januarja opozorili na zbornici komunalnega gospodarstva. Konec leta je namreč po vsej državi ostalo skoraj 6000 ton neprevzete embalaže. Ljubljana pri tem ni osamljena, so pa tu količine (Snaga pokriva šestino slovenskega prebivalstva) zaloge embalaže največje.

Konec januarja so imeli tako na Barju več kot 3000 ton neprevzete embalaže. Največji zaostanek Snaga opaža pri Interserohu, edina od DROE, ki je v celoti izpolnila svoje obveznosti, pa je Embakom, katere solastnik je sicer tudi Snaga (podatki so v grafu). Na Barju v povprečju skladiščijo 1100 ton neodpeljane embalaže na mesec, kar na letni ravni pomeni strošek okoli 158.000 evrov.

Kljub postavitvi šotora s kapaciteto slabih 500 ton bo Snaga torej še vedno kršila predpise, če država ne bo uredila sistema prevzemanja embalaže, ki ga financirajo proizvajalci embalaže. Komunalna podjetja trdijo, da si DROE z neprevzemanjem dogovorjenih količin embalaže ob koncu leta izboljšujejo poslovanje. Po drugi strani te družbe krivijo ministrstvo, češ da ne vodi ustreznih evidenc o količini embalaže v obtoku. Lani je na primer šele decembra določilo deleže za prevzem odpadne embalaže. Tudi zbornica komunalnega gospodarstva je ministrstvo pozvala, naj uredi zakonodajo in skupaj z inšpektoratom do konca februarja poskrbi za odstranitev nakopičene embalaže z dvorišč izvajalcev komunalne službe.

Na Snagi pravijo, da že več let pričakujejo, da bo država sistem vendarle uredila. Bodo po zadnjem pozivu res ukrepali? »Inšpekcija za okolje in naravo v zvezi s pozivom zbornice komunalnega gospodarstva od posameznih izvajalcev javne službe ravnanja z odpadki (komunalnih podjetij) pridobiva podatke o zalogah odpadne embalaže iz leta 2016. V nadaljevanju bo pozvala družbe za ravnanje z odpadno embalažo, da izpolnijo svoje obveznosti, in v primeru ugotovljenih kršitev veljavnih predpisov ukrepala skladno s pooblastili,« so odgovorili na ministrstvu za okolje in prostor. Da bi se to zgodilo že do konca tega meseca, pa ni prav verjetno.