Snaga načrtuje alternativno trajnostno naravnano nakupovalno središče

Načrti javnega podjetja: Kavarna, trgovina in izposojevalnica naj bi v središču mesta zaživele do konca leta.

Wed, 27.01.2016, 16:00

Kot je povedala predstavnica za odnose z javnostmi Nina Sankovič, bodo tako v soboto na osrednji ljubljanski tržnici promovirali uporabo trajnostnih nakupovalnih vrečk, za katere upajo, da bodo postopoma povsem zamenjale plastične. Še do sobote bo potekala akcija Čisto veselje, v kateri skupaj s podjetjem Gorenje surovine zbirajo odpadni material (papir, električno in elektronsko opremo, jekleni odpad in barvne kovine), ki ga bodo na koncu akcije ovrednotili, izkupiček pa bo šel Zvezi prijateljev mladine Moste-Polje za projekt Botrstvo.

Na področju spodbujanja trajnostnega razvoja bo Snaga tudi letos nadaljevala aktivnosti za zmanjševanje zavržene hrane. Kot je povedala Sankovičeva, se je količina zavržene hrane na prebivalca v državi leta 2014 sicer zmanjšala za 12 kilogramov (z 72 kilogramov iz leta 2013 na 60 kilogramov), vendar jo želijo še zmanjšati. V zvezi s tem načrtujejo aktivnosti skupaj s Turizmom Ljubljana in ljubljanskimi gostinci, ki naj bi spodbujali goste in jim omogočali, da ostanke hrane vzamejo domov - in to v trajnostni, ne v odpadni embalaži.

Ne miselnosti 
»kupi, porabi, zavrzi«

Med izpostavljenimi projekti, ki jih načrtujejo, je tudi odprtje tako imenovanega alternativnega nakupovalnega središča v centru Ljubljane. V njem naj bi delovali večnamenska kavarna, prva slovenska trgovina brez embalaže, kjer bi prodajali lokalne izdelke in izdelke pravične trgovine, ter izposojevalnica stvari, ki bo delovala po načelu ponovne uporabe in bo prilagojena predvsem potrebam prebivalcev mestnega središča. Kot je pojasnila Sankovičeva, je trenutno v pripravi poslovni načrt za takšno središče, zelo verjetno pa bo šlo za obliko zadruge, v katero bodo pritegnili partnerje, ki se s podobnimi projekti že ukvarjajo. Kje bo središče, še ni znano, z županom se pogovarjajo o treh možnih lokacijah v centru mesta. Ko bo znana lokacija, bodo ocenili tudi stroške ureditve in delovanja takšnega centra, ki bo po besedah Sankovičeve zaživel do konca leta. Projekt naj bi omogočal trajnostno potrošniško izkušnjo in nasprotoval tradicionalni miselnosti »kupi, porabi, zavrzi«.

»Skušamo dajati signale tudi trgu - da trajnostni razvoj za industrijo in trgovino ne pomeni le ovire, ampak tudi priložnost,« je ob tem poudaril direktor Snage Janko Kramžar. Za preteklo leto je dejal, da je bilo uspešno, saj so ločeno zbrali že 65 odstotkov odpadkov, kar je za dve odstotni točki več kot leto prej in kar Ljubljano ohranja na vrhu glavnih mest EU po ločenih odpadkih. »Postajamo tisto, kar smo včasih iskali zunaj, ko smo primere dobre prakse iskali v okolici.«

Snaga je lani tretje leto zapored poslovala pozitivno, pri čemer direktor opozarja, da »dobiček ni glavni kazalec uspešnosti poslovanja, moramo pa biti učinkoviti«. Ob pregledu minulega leta je poudaril še, da so drugič zapored uporabnikom odpisali del računa. »Uporabniki sprašujejo, ali bo to postala praksa. To težko obljubljamo.«

Sicer pa so cilji, kar zadeva ločevanje, še naprej visoki - v prihodnjih letih želijo doseči 80-odstotni delež ločenih frakcij. Kramžar pravi, da jih veliko dela na tem področju čaka še v večstanovanjskih stavbah ter pri odpadkih, ki nastajajo na prireditvah. Lani so skupaj z oddelkom za šport koncept »zero waste« (brez odpadkov) poskušali uvesti na ljubljanskem maratonu, najbolj množični športni prireditvi. Poudarja, da tako imenovane mehke aktivnosti pri spodbujanju pametnega ravnanja z odpadki in odgovornega potrošništva postajajo vsaj tako pomembne kot fizično ravnanje z odpadki. »Mogoče smo kot podjetje, ki živi od odpadkov, idealistični, vendar menimo, da je to naša priložnost.«

Prijavi sovražni govor