Tiskane izdaje
Ljubljana – Na javnih objektih, ki so v lasti občine, je vsako leto približno 150 primerov vandalizma, kar tri četrtine ga je na stavbah in premoženju šol in vrtcev. Najpogostejša tarča so objekti in oprema, sledijo popisana pročelja in grafiti.
Med šolami, ki ima veliko problemov z vandalizmom na igrišču, je tudi OŠ Kašelj. Nekateri uporabniki športnega igrišča namreč podirajo ograjo in uničujejo avtomatiko drsnih vrat, šola pa posledice v povprečju enkrat na mesec prijavi policiji.
Podirajo ograjo, kradejo igrala
Ravnatelj Matjaž Zajelšnik je povedal, da je želja šole vsekakor množična uporaba športnega igrišča v času, ko je igrišče odprto, to je med 6. in 23. uro. Žal pa želijo določene skupinice igrišče uporabljati tudi ponoči za različne vrste zabave, za sabo pa pogosto puščajo smeti in druge različne odpadke. Pot na igrišče in iz igrišča pa si občasno utirajo s podiranjem panelov ograje, kar je pogosteje spomladi, poleti in jeseni.
Zaradi tega ima šola veliko stroškov. Pred kratkim so popravili podrto ograjo, povprečna cena namestitve novega panela ograje je 300 evrov. Avtomatike drsnih vrat še niso popravili, serviserja pričakujejo vsak dan, pravi ravnatelj. Lani so neznanci na igrišču OŠ Kašelj ukradli dvoje otroških igral: dve gugalnici in nihajoče deblo. Uničili so tudi temelje otroške plezalne lestve. Izdelovalec ukradenih igral se s to dejavnostjo ne ukvarja več, zato so morali poiskati novega, ki ima drugačen sistem pritrditve igral. Predvideni stroški nabave novih igral in popravila pokvarjenih bodo približno 1500 evrov, popravili pa jih bodo te dni.
Dirke na atletski stezi
Predvsem starši z vozički se pritožujejo nad vrati v obliki labirinta, ki jim onemogočajo dostop na igrišče z vozički, težave zaradi tega imajo tudi invalidi na vozičkih. Ravnatelj pojasnjuje, da se je OŠ Kašelj odločila za takšna vrata predvsem zato, da bi dostop na igrišče preprečili osebam s kolesi in motorji. Dogajalo se je namreč, da so na šolski atletski tartanski stezi uprizarjali prave dirke in poškodbe, ki so nastale na tartanski prevleki, je šola morala že dvakrat sanirati. Cena popravila tartanske steze je bila 180 evrov, enkrat pa jim je podjetje, ki je zgradilo športno igrišče, stezo popravilo brezplačno.
Na vprašanje, kaj bi bila najboljša rešitev, da bi odpravili ali pa vsaj omejili vandalizem, je Zajelšnik odgovoril, da so že lani začeli sodelovati z Uradom za mladino pri MOL in skupino Človekinje, ki so na tem področju imele veliko uspeha na Trnovskem pristanu, okolici Maximarketa in drugje. Ugotavlja, da je vandalizma nekoliko manj, niso pa ga še odpravili: »Pričakujemo, da bomo s skupnimi aktivnostmi vendarle našli ustrezno rešitev in zadeve v največji meri omejili.«
Premalo zunanjih površin za mlade
V ČS Polje menijo, da je problem na območju Vevč in Kašlja tudi v tem, da ni prostih zunanjih površin za mladino in bodo slej ko prej našli pot, še posebno, ker je na igrišču tema in imajo tako tudi mir pred okolico. Na vprašanje, ali razmišljajo, da bi mladim ponudili drug prostor za druženje in zbiranje, ki bi bil bolj pod nadzorom, so na Uradu za mladino MOL odgovorili, da imajo v lokalnem okolju pri zmanjševanju vandalizma velik pomen mladinski centri, ki so jih na podlagi ljubljanske strategije za mlade do leta 2025 konec marca oblikovali v mrežo Mladinskih centrov Ljubljana.
Na mestnem oddelku za predšolsko vzgojo in izobraževanje pa pravijo, da pričakujejo, da se bodo nasilni vhodi prek ograje na severni strani vzdolžno ob najdaljši stranici OŠ Kašelj končali z gradnjo nove enote Kašelj vrtca Pedenjped, ob tem pa tudi v preostalem delu šolskega igrišča načrtujejo postavitev močnejše ograje; začetek gradnje vrtca je predviden letos, konec pa v letu 2018.
Od marca redarji z več pooblastili
Mestni redarji so v zadnjih petih letih izvedli sedem ukrepov s področja vandalizma. Problem je v tem, da storilci vandalizma svoje ravnanje večinoma izvajajo na lokacijah, kjer jih nihče v tistem trenutku ne opazuje in pretežno v nočnem času, mestni redar pa mora tak prekršek zaznati osebno. Poleg tega so šele marca letos začele veljati spremembe zakona o občinskem redarstvu, ki daje redarjem več pooblastil; do zdaj je namreč vandal zapustil kraj, redar pa ni imel pooblastil za ukrepanje.
Za vse oblike, ki imajo znake prekrška (vandalizem in nedovoljeno grafitiranje) in znake kaznivega dejanja (poškodovanje ali uničenje stvari, ki so posebnega kulturnega pomena ali naravne vrednote), pa je pristojna policija. Na Policijski upravi Ljubljana pravijo, da so letos na območju MOL obravnavali štiri primere vandalizma, lani devet in leta 2015 šest primerov. Statistike pa ne vodijo na takšen način, da bi lahko pojasnjevali, koliko primerov od teh je bilo na šolah in vrtcih, je povedala predstavnica za odnose z javnostmi Nataša Pučko. Če oškodovanec poda predlog za pregon kaznivega dejanja, se dogodek obravnava kot kaznivo dejanje poškodvanja tuje stvari. Kot je dejala, pa ne morejo natančneje opredeliti, koliko je bilo kaznivih dejanj, ki sodijo v okvir vandalizma, ker Kazenski zakonik Republike Slovenije »vandalizma« ne definira kot posebno kaznivo dejanje.
O žariščih ni mogoče govoriti
Kot pravi, v večini primerov poškodujejo ali uničujejo spomenike, klopi, igrala na igriščih ali v parkih, dreves, prometno in marketinško infrastrukturo, skrunijo grobove, razbijajo plošče na zidovih, stekla na oknih, ulične svetilke, pišejo po zidovih, prevračajo in zažigajo smetnjake, poškodujejo parkirana vozila ipd. Po doslej znanih podatkih so v vandalizem vpletene predvsem mlajše osebe. Dejanja najpogosteje opravljajo ponoči, zlasti ob koncu tedna in v skupinah, v katerih sodelujejo najmanj trije, praviloma pod vplivom alkohola ali drugih substanc.
Na vprašanje, katera območja v MOL so najbolj problematična, je Nataša Pučko odgovorila, da se kazniva dejanja in prekrški dogajajo po vsej Ljubljani, tako da ne moremo govoriti o žariščih. Izpostavljeni so predvsem javno dostopni kraji. Ne glede na spontana zbiranja na nekem območju pa bi »obiskovalci« morali spoštovati tudi pravico do miru stanovalcev in imeti odnos do (tuje) lastnine.
Po 16. členu zakona o varstvu javnega reda in miru je globa za prekršek vandalizma od 209 do 417 evrov. Če je kršitelj mladoletna oseba, policisti podajo obdolžilni predlog na sodišče, ki odloči o ukrepu oziroma kazni zoper takega kršitelja. Za kaznivo dejanje poškodovanja tuje stvari pa je predpisana denarna kazen ali kazen zapora do dveh let, če pa je škoda velika, pa tudi kazen zapora do pet let.
Preprečevanje vzrokov in posledic
Na Uradu za mladino MOL so še povedali, da tudi letos nadaljujejo s kampanjo Človek, čuvaj svoje mesto, katere namen je dolgoročno preprečevanje vzrokov in posledic vandalizma. Med drugim financirajo delo skupine petih strokovnih sodelavk Zavoda Bob – Človekinje. Na mestnem oddelku za predšolsko vzgojo in izobraževanje še dodajajo, da bodo v okviru javnega razpisa za obdobje 2018–2020 zaradi aktualnosti problematike posebej razpisali preventivne programe na področju vandalizma ter s tem še bolj spodbudili potencialne izvajalce programov k prijavi: »Želimo si, da bi tovrstne preventivne delavnice potekale na vseh osnovnih šolah MOL.«
