Tiskane izdaje
Ljubljana – Po osmih letih, odkar je bila v zasebno osnovno šolo montessori, ki deluje v okviru Montessori inštituta v Ljubljani, vpisana prva generacija otrok, učenci, učitelji in starši komaj čakajo na selitev v novo, sodobno opremljeno šolo v zelenem okolju v Podutiku, ki bo končana decembra.
V njej se bo lahko šolalo do 200 otrok, prostora pa bo tudi še za dva oddelka vrtca. Pot do šole je bila dolga, poleg finančnih je bilo treba premagati tudi veliko birokratskih ovir, vendar je s pravo voljo in zavzetostjo marsikaj mogoče, sta dokazala ustanoviteljica in direktorica Montessori inštituta Melita Kordeš Demšar in ravnatelj Pavel Demšar, ki sta orala ledino na področju pedagogike montessori v Sloveniji. Prepričana sta, da bo nova šola, v kateri bo tudi sedež inštituta, postala prepoznavna na področju pedagogike montessori v Evropi kot zanimiva rešitev, pa tudi, da bo v njej dovolj prostora za organizacijo kakšnega mednarodnega srečanja.
Pet let in pol do gradbenega dovoljenja
Zemljišče za gradnjo zasebne osnovne šole so kupili spomladi 2011 v Podutiku za dobrih pol milijona evrov. Projekt so želeli financirati z bančnim kreditom, ker pa so se prav takrat pogoji zaostrovali in niso imeli povezav z večjimi investitorji, so jim z mikrokrediti – poleg lastnih sredstev in manjšega kredita, ki so ga dobili od banke – pomagali sorodniki, prijatelji, starši in znanci, pripoveduje Pavel Demšar, univerzitetni diplomirani inženir elektrotehnike z MBA, z izkušnjami menedžerja v gospodarstvu, med drugim je devet let vodil družbo Domel. V rekordnih dveh mesecih jima je uspelo zbrati denar za zemljišče od ljudi, ki so jima osebno zaupali in so želeli podpreti zasebno šolo montessori, s posojili od tisoč evrov in manj, do nekaj tisoč in več 10.000 evrov. »Danes bi temu rekli hardverski kickstarter, ki so tako popularni na platformah,« se pošali Demšar.
Gradbeno dovoljenje za novo šolo pa so dobili šele čez pet let in pol, decembra 2016, pri čemer pa gre za vzorčen primer neurejene gradbene zakonodaje, v smislu, kaj je zapisano in kaj se v skladu s tem, kar je zapisano, tudi lahko izvaja, razlaga Demšar: »V našem primeru je šlo za namembnost gradnje, ki je bila dolgoročno namenjena šolam v javni mreži, kar pa ni bilo zapisano v nobeni zakonodaji. Zemljišče smo večkrat poskusili zamenjati z MOL, pa ni šlo. Nazadnje smo našli rešitev za obstoječo lokacijo. Vmes je prišlo do spreminjanja občinskih aktov, ki vzamejo veliko časa. To je bilo dolgih pet let z veliko preizkušnjami in težkimi trenutki, ki so po drugi strani prinesli tudi nekaj pozitivnega. Danes smo šolo bolj domislili, takrat bi jo gradili v manjšem obsegu. Veseli smo, da se je tako končalo.«
Šola je zrasla v letu dni
Šola, velika 2800 kvadratnih metrov, s še 7000 kvadratnimi metri zunanjih površin, je praktično zrasla v letu dni. Januarja so podpisali pogodbo s SGP Graditelj Kamnik in začeli s prvimi deli, ki so vse letošnje leto potekala intenzivno in tekoče. Vrednost investicije je dobra dva milijona evrov. Želijo si, da bi šolo končali do konca leta. Speljati morajo še upravne postopke za pridobitev uporabnega dovoljenja, kar pa se bo verjetno zavleklo v čas po novem letu. Selili se bodo takoj, ko dobijo uporabno dovoljenje.
Učilnice kot apartmaji, na vrhu pa je telovadnica
V šoli je predvidenih 12 učilnic, vsi prostori so prilagojeni pedagogiki montessori. Učilnice v dveh nadstropjih so večjih dimenzij, tako da v njih lahko poteka raznolik pedagoški proces in čim več aktivnosti hkrati v okviru medpredmetnega povezovanja, v njih pa ni tabel. Sanitarije so bližje učilnicam. Na vrhu je telovadnica oziroma večnamenski prostor, v katerem se bodo učenci razgibavali in imeli druge aktivnosti. »Trudili smo se, da šola ne bi izgledala kot velika institucija, čeprav je zaradi telovadnice visoka. Vsaka učilnica oziroma soba je kot apartma, s kuhinjo, knjižnico, v kateri lahko sedeš na mehko zofo in se spočiješ, in delovnim prostorom, vanjo pa je mogoče priti iz dveh koncev. Skupnemu srečevanju bo namenjena avla. Ker so otroci v naši šoli lahko od 7. in vsaj do 15. ure, lahko tudi do 16.30, želimo, da se bodo počutili čim bolje, kot da smo ena skupnost, razširjena družina, ki skupaj preživlja dneve,« razlaga Melita Kordeš Demšar, magistrica znanosti s področja antropologije in diplomirana socialna pedagoginja, ki se je več let specializirala na različnih mednarodnih šolah v Evropi in ZDA s področja pedagogike montessori. Več let je bila ravnateljica prvega vrtca montessori, ki je deloval v okviru Uršulinskega zavoda v Ljubljani.
V novi šoli bodo imeli tudi svojo kuhinjo in večji prostor za skladišče, ker imajo pri pedagogiki montessori več učnih pripomočkov. Na splošno bodo prostori opremljeni s kakšno zofo več, umetniškimi slikami in cvetjem. Nekaj prostorov bo tudi za učitelje, vendar pa učitelji večino časa preživijo z otroki v razredih, tudi takrat, ko se pripravljajo na pouk. Predvsem pa je pomembna urejena okolica, ker želijo tudi dnevne aktivnosti v razredih prilagoditi tako, da lahko gredo učenci na balkon ali teraso in delajo zunaj, v naravi, tudi različna ročna dela. Uredili bodo vrtičke, na katerih se bodo otroci učili z delom na zemlji. Sredstva za opremo šole so uspešno zbirali oktobra na dobrodelnem koncertu, nekaj zunanje opreme pa bodo zbrali tudi s pomočjo knjige donacij na njihovi spletni strani. Gradnja je večinoma financirana s pomočjo bančnega kredita, ki ga bo treba v prihodnosti odplačevati in upoštevati pri kalkulaciji, pri čemer pa bodo sodelovali tudi starši, pravi Pavel Demšar.
»Državno financiranje je dejansko 60-odstotno«
Zasebna šola montessori je po 34. členu zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja vpisana v razvid javnoveljavnih programov pri šolskem ministrstvu, ki ji omogoča 85-odstotno financiranje stroškov programa. »Za izvajanje programa je najprej treba imeti prostor, ki pa ni vključen v prej omenjene stroške. Država tako dejansko pokrije okoli 60 odstotkov stroškov zasebne šole. Če bi izpolnili odločitev ustavnega sodišča o 100-odstotnem financiranju programa iz javnih sredstev, bi to za zasebno šolo pomenilo pokritje približno 70 odstotkov stroškov, in to ni izenačeno z javnimi šolami, kot to mnogi poudarjajo,« razloži Pavel Demšar. Starši na njihovi šoli plačajo od 105 do 230 evrov na mesec, tako želijo pomagati tudi manj premožnim, ki si šolnino težje privoščijo, čeprav od države dobijo enak znesek za vse otroke. Vendar pa starši nimajo stroškov za delovne zvezke in učbenike, ker jih ne potrebujejo, pisala, barvice in zvezke pa dobijo v šoli.
Še dve leti evalvacije
V okviru Montessori inštituta sicer deluje vrtec in osnovna šola, ki sta v treh dislociranih enotah, v njih je skupaj 180 otrok, zanje skrbi več kot 40 zaposlenih. Osnova šola zadnja tri leta deluje v najetih prostorih v Zavodu sv. Stanislava na Štuli 23 v Ljubljani, še prej pa je štiri leta delovala v Preski pri Medvodah. V njej je trenutno 116 otrok od 1. do 8. razreda. Na začetku, od leta 2010, ko je bila šola ustanovljena in je strokovni svet za splošno izobraževanje potrdil program, so sprejemali po nekaj več kot deset otrok, zadnja leta pa po 20. Prvo generacijo otrok, ki je zdaj v 8. razredu, vsako leto spremlja zavod za šolstvo, pripravijo evalvacijsko poročilo, ki gre skozi komisije na ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, na koncu pa jih vsako leto potrdi tudi strokovni svet. »Pred seboj imamo še dve leti takšne evalvacije, do zdaj pa so bile vse pozitivne,« pravi Melita Kordeš Demšar.
Po Rumeni in Oranžni še Zelena hiša
Zasebni vrtec montessori so ustanovili dve leti prej, leta 2008, najprej v Rumeni hiši otrok Dravlje na Sojerjevi 9, ki je v njihovi lasti. V njej je 33 otrok, v eni skupini so stari leto ali dve, v drugi pa od 3 do 6 let. Leta 2012 so odprli še Oranžno hišo otrok Dravlje na Bravničarjevi 8, prostore imajo v najemu, tudi tam je 33 otrok. Na novi lokaciji v Podutiku pa bodo imeli še Zeleno hišo z dvema skupinama predšolskih otrok. Tja bodo najprej premestili sestrice in bratce otrok, ki so v šoli, da bodo starši imeli vse otroke na eni lokaciji, in otroke zaposlenih na šoli. Nato bodo dopolnjevali skupine na drugih dveh lokacijah, tako bo v vrtcu na treh lokacijah približno sto otrok. Vrtec obiskujejo otroci iz 17 različnih občin. Ekonomska cena je 580 evrov za mlajše otroke in 480 evrov za starejše. Vsaka občina prispeva 85 odstotkov denarja za program, ki bi ga za otroka prispevala v občinskem javnem vrtcu. Ta znesek odštejejo od ekonomske cene in starši plačajo razliko, kar pa je zelo različno glede na občino, iz katere prihajajo in glede na razvrstitev v dohodkovni razred.
Sobotni programi in popoldanske dejavnosti
Povpraševanje za vpis v OŠ montessori je mnogo večje, kot je prostora, zato morajo otroke izbrati, pravi Kordeš Demšarjeva. Vsako leto oktobra pripravijo dan odprtih vrat, sredi novembra pa je predvpis. Nato imajo pogovore s starši, otroci pridejo pogledat šolo, na podlagi tega pa se odločijo, koga bodo izbrali. Prednost imajo najprej bratci in sestrice ter otroci, ki so hodili v vrtec montessori, nato pa otroci, ki so hodili v njihove popoldanske ali sobotne programe, ker so že bolj pripravljeni na njihov način dela, ki je drugačen od tradicionalnega. Za otroke, ki jih zaradi pomanjkanja prostora ne morejo sprejeti, namreč pripravljajo sobotne programe in popoldanske dejavnosti, v katerih je dodatno vpisanih še 100 vrtčevskih in osnovnošolskih otrok. Tako želijo omogočiti, da bi bil pristop montessori dostopen za vsakega, ki si to želi. Prihajajo otroci, ki sicer obiskujejo javne šole iz različnih koncev Slovenije, kjer ni realnih možnosti za ustanovitev takšne šole.
Brez zvonca in urnika
Od letos so v Ljubljani štiri zasebne osnovne šole: waldorfska OŠ, OŠ Alojzija Šuštarja v okviru Zavoda sv. Stanislava, OŠ montessori in OŠ Lila. Prva posebnost pedagogike montessori je, da je šolsko okolje pripravljeno tako, da ohranja veselje otroka do učenja, poudarja Melita Kordeš Demšar. Otrok je po naravi nagnjen k temu, da je radoveden in ga zanimajo nove stvari. To veselje do učenja želijo z okoliščinami v šoli ohraniti. Ker pokušajo ustvariti veliko različnih izkušenj za učenje, ni učitelj tisti, ki posreduje znanje, temveč otrok sam s pomočjo materialov in učil, ki so na policah, raziskuje in vadi, da pride do spoznanj. Tako je tudi vloga učitelja drugačna, ni tisti, ki posreduje znanje, pač pa pomaga pripraviti okolje in materiale, s pomočjo katerih bodo lahko otroci sami pridobivali znanje, glede na to, na kateri stopnji je posamezni otrok. Starostno mešane skupine so velika prednost, ker osnovnošolci zelo radi sodelujejo med seboj. Učijo se eden od drugega, med njimi pa ni tekmovalnosti, ker je vedno nekdo pri določenem predmetu ali področju boljši; tako imajo možnost biti tisti, ki pomoč potrebujejo, pa tudi tisti, ki pomagajo drugim, ki še niso obdelali določene snovi.
Otroci delajo v svojem ritmu in prevzemajo odgovornost za svoje delo. Naredijo si načrt, kaj bodo tisti dan naredili. Zvonca ali urnika, ki bi bil določen vnaprej, ni, sam mora predvideti, koliko časa bo potreboval za vaje matematike in kaj bo še lahko naredil tisti dan. Pri tem sta zelo v ospredju diferenciacija in individualizacija: »Otroku podajamo najprej celotno sliko določene snovi, šele potem preidemo na posamezna področja, tako da dobi občutek, znotraj katerega prostora oziroma področja se bo gibal in kam lahko pripne to znanje,« razloži Melita Kordeš Demšar. Domačih nalog ni, ker otrok ne potrebuje časa za utrjevanje znanja, ker dela v svojem ritmu.
Nimajo skupnih testov in ocen. Konec aprila učenec skupaj z učiteljem pogleda, kaj še mora narediti, oceni se sam, tudi učitelj mu pove oceno in da povratno informacijo. Številčno oceno učenci dobijo samo na koncu šolskega leta v 7., 8. in 9. razredu. Prvi dve generaciji sta tudi že imeli nacionalne preizkuse znanja v 6. razredu. Zelo dobro so se odrezali pri logičnem reševanju težav pri matematiki ter pri pisanju esejev, kjer so imeli veliko bolj bogat besedni zaklad in smiselno strukturo od vrstnikov. Podobne zaključke so potrdile raziskave v osnovnih šolah montessori v tujini.
V Aziji vse več šol montessori
Poleg osnovne šole montessori v Ljubljani, ki deluje v okviru Inštituta montessori, v Sloveniji deluje še ena v Mariboru. V svetu pa jih je okoli 8000. Največ jih je v ZDA, njihovo število narašča v Aziji, predvsem na Kitajskem. Največ je vrtcev montessori za otroke, stare od 3 do 6 let, manj je šol za učence od 6 do 12 let, še manj, okoli 10 v Evropi, pa šol za starostno obdobje od 12 do 18 let.Raziskave kažejo, da se učenci iz vrtcev in šol montessori dobro znajdejo, ne glede na to, pri kateri starosti gredo v tradicionalni šolski sistem.
Srednje šole montessori v tujini so velikokrat poleg gimnazij namenjene tudi tehničnim in strokovnim poklicem. Verjetno bo minilo kar nekaj let, da bo dozorel čas za srednjo šolo montessori v Sloveniji, ki bo usmerjena na takratne potrebe, lahko bo tudi gimnazija, pravi Pavel Demšar. Za srednjo šolo montessori namreč potrebujemo dovolj otrok, ki so obiskovali OŠ montessori, da bo smiselno nadaljevati s srednjo šolo.
