Sosed se ne bo pravdal z Ikeo

Za gradnjo pohištvenega centra v BTC izbrani izvajalci gradbenih del. MOL sprožila upravni spor.

Objavljeno
12. september 2017 19.07
jsu*IKEA
Janez Petkovšek
Janez Petkovšek

Ljubljana – Edini sosed bodoče Ikee, ki so mu priznali status stranskega udeleženca v postopku pridobivanja okoljevarstvenega soglasja (OVS) za gradnjo trgovskega centra Ikea v BTC, Zdenko Matoz, pravi, da ne bo sprožil upravnega spora. To pomeni, da mora tuji investitor počakati le še nekaj dni, da bo soglasje postalo pravnomočno, nakar bo lahko zaprosil za gradbena dovoljenja. Medtem je že izbral podjetja, ki bodo gradila center.

Matoz in najbližji sosedje iz Cilenškove ulice pa od Ikee vseeno pričakujejo, da bo pri gradnji upoštevala vse, kar jim je obljubila ustno na treh pogovorih (ustrezni odmiki trgovskih objektov od hiš, ločilne ograje, protihrupna zaščita med gradnjo in po njej, ustrezno ravnanje z azbestnimi odpadki pri rušenju, spoštovanje delovnega časa ...).

Čeprav Ikea še nima gradbenih dovoljenj za rušitev starih in gradnjo novih objektov in vseh potrebnih zemljišč, kjer bo stal trgovski center in po katerih bodo do zunanjih parkirišč vodile nove ceste, je te dni že končala izbor glavnih izvajalcev gradbenih del za trgovino in infrastrukturo.

Izbrani izvajalci

Izmed 30 slovenskih in šest tujih prijavljenih gradbenih podjetij je izbrala devet izvajalcev. Pomgrad bo glavni izvajalec gradbenih del za trgovino in parkirišča, Kolektor Koling za infrastrukturo in ceste, IMP za električne napeljave, KM Instalacija za strojne in vodovodne napeljave, Elevatis/Kleeman za dvigala in vertikalni transport, Filbis/Irgo za geotermalna dela, Metronic za upravljanje gradnje, Fibernet Solar za namestitev sončnih celic in Boyden za upravljanje in nadzor gradnje.

Optimist

Vladislav Lalić, regionalni direktor za nepremičnine in razvoj Ikee See, je dejal, da je zaključek postopka za izvajalce gradbenih del za njih zelo pomemben. S tem so namreč naredili velik korak k odprtju trgovine Ikea v Sloveniji. Dodal je, da so pripravili projekte za pridobitev vseh osmih gradbenih dovoljenj ter da čakajo le še na pravnomočnost okoljevarstvenega soglasja in izpolnitev memorandumskih zavez MOL. V gradnjo prve Ikeine trgovine pri nas, ki se bo raztezala na 30.000 kvadratnih metrih, ponujala 9000 izdelkov in zaposlila okoli 300 ljudi, bodo sicer vložili približno 90 milijonov evrov.

Kot lahko razberemo iz Lalićeve izjave, pa so se v Ikei odločil za nenavadno taktiko: projekt sicer velikega trgovskega centra bodo, sodeč po mini projektih za osem gradbenih dovoljenj, izvajali po sklopih. V dosedanji praksi je pri večini gradej prevladovalo pridobivanje enotnega dovoljenja za rušenje starih in gradnjo novih objektov ali kvečjemu v dveh fazah. Najprej rušenje, potem pa gradnja. A ne glede na to, čez približno dve leti bo treba pridobiti uporabno dovoljenje za celoten kompleks in ne le posamezne dele.

Upravni spor

Da brez zapletov ne bo šlo, je poskrbela tudi MOL. Kot so sporočili iz županovega kabineta, so namreč sprožili upravni spor. Pritožili so se na odločbo ministrstva za okolje in prostor (MOP), ki je v postopku razlastitve podjetja Protect GL zaradi gradnje nove ceste do Ikee zavrnilo pritožbo občine na odločitev ljubljanske upravne enote.

Pri tem ne gre pozabiti, da je občinski oddelek za ravnanje z nepremičninami 12. julija poslal sporočilo, da bo občina spoštovala odločitev MOP, ki je pritrdila UE Ljubljana in poleg občinske zavrnila tudi vse druge pritožbe. Takrat so dejali, da odločba druge stopnje pomeni, »da se predmetno območje lahko razvija skladno z OPN ter da se je MOL pravilno odločila za postopek razlastitve«. In da bo Ikea cesto zgradila po določilih OPN, trasa pa podrobno obdelana v projektu za gradbeno dovoljenje. Ter da se bo MOL z Ikeo o vseh podrobnostih dogovorila s pogodbo o opremljanju.

Trasa ceste za novo Ikeo je še vedno sporna. Infografika: Delo

Zdaj pa se je MOL vrnila k prvotnemu stališču, da potrebuje zemljišča in objekte, kjer naj bi potekala trasa nove ceste. Njen potek je namreč predviden prek objekta, ki ga je treba porušiti, in je po namenski rabi v OPN v območju cest in območju parkovnih površin.

Pogoj za pridobitev gradbenega dovoljenja za rušitev objekta je lastništvo celotnega objekta, zato so v razlastitvi zahtevali pridobitev objekta v celoti. UE ji v tej zahtevi ni ugodila, saj meni, da del objekta, ki je zunaj območja cest, ni možno razlastiti. Odvetnica, ki zastopa MOL, pa se je na odločbo pritožila, saj namen razlastitve ni dosežen, če na zemljiščih ni mogoče graditi, ker ni mogoče porušiti objekta. Navedeno pomeni, da bo treba na odločitev upravnega sodišča počakati še nekaj mesecev.