Sosedje niso navdušeni nad prizidkom h Kazini

Stanovalci Slovenske 28 ne bodo dovolili, da bi bila njihova pasaža glavni dostop med gradnjo prizidka.

Objavljeno
12. februar 2016 21.55
Janez Petkovšek
Janez Petkovšek
Ljubljana – Novico, da je Univerza v Ljubljani z družbo Hram Holding podpisala pogodbo za nakup zemljišča na severni strani Kazine, je javnost sprejela z odobravanjem, saj naj bi tam zgradili novo koncertno dvorano in učilnice za potrebe glasbene akademije. Manj pa so nad tem navdušeni tamkajšnji stanovalci.

Univerza si je ob podpisu pogodbe za nakup 1800 kvadratnih metrov velikega vrta nekdanje gostilne Rio med Kazino in začeljem stavbe na Slovenski 28 zastavila načrt, da bo svoj cilj, povezan s potrebami akademije za glasbo, dosegla z majhnimi koraki, je nedavno poročala STA. Lani je pridobila lastništvo v Kazini, z nakupom Hramovega zemljišča (zanj je odštela 1,7 milijona evrov) pa naj bi omogočila akademiji, da bo delovala na eni lokaciji. Dekan akademije Andrej Grafenauer je takrat dejal, da sta Kazina in zemljišče Ria ob njej najboljša rešitev zanje, saj so v bližini druge glasbeno-umetniške ustanove, kot so Slovenska filharmonija, Opera in Cankarjev dom, pa tudi preostali dve umetniški akademiji.

Velikopotezni načrt

Akademija za glasbo bi v Kazini pridobila prostore za vadnice, predavalnice in delavnice ter manjše koncertne dvorane, s prizidkom pa še večnamensko koncertno dvorano ter dodatne učilnice in vadnice, ki jih ni mogoče umestiti v Kazino. Vendar univerza že ugotavlja, da jo čaka precej dela, preden bi lahko uresničila ta načrt. Najprej bo treba statično preveriti Kazino in za spomeniško zaščiteno stavbo naročiti konservatorski načrt. V drugi polovici leta 2016, je poročala STA, naj bi zamenjali vsa okna, v pripravi pa je tudi že dokumentacija za pridobitev gradbenega dovoljenja za celovito prenovo. Na severni strani Kazine je predvidena še gradnja prizidka s skupno površino skoraj 1900 kvadratnih metrov. Priprava občinskega podrobnega prostorskega načrta, ki je pogoj za pridobitev gradbenega dovoljenja, bo skupaj s sprejetjem trajala predvidoma dve leti. Za prizidek naj bi razpisali arhitekturni natečaj, ki bi potekal sočasno s pripravo prostorskega načrta. Celoten projekt bi po predvidevanjih univerze končali leta 2022.

Pomisleki sosedov

Načrt univerze o umestitvi glasbene akademije v Kazino s prizidkom so lastniki stavbe na Slovenski 28, ki je njena »prva soseda«, sprejeli zelo različno. Stanovalci, ki so kmalu po novici o načrtovanem prizidku Kazine na gostinskem vrtu nekdanjega Ria sklicali hišni sestanek, nad novim dejstvom niso navdušeni. Miha Tomšič je v imenu lastnikov zapisal, da je pozitivno, da zapuščeni in degradirani deli mesta, posebej v strogem središču, oživijo in dobijo novo vsebino, ki ni banalno gostinsko-potrošniško naravnana, kar se pogosto dogaja. Hkrati upajo, da bodo prostorsko-arhitekturni postopki tekli po zakonu, brez »izrednih« in »skrajšanih« različic ter v sodelovanju z zainteresirano strokovno in laično javnostjo. Poseg v prostor bo to območje namreč zaznamoval za desetletja, pri čemer ne gre le za ozko lokacijo predvidenega prizidka.

Dodali so, da podrobnejšega vnaprejšnjega mnenja ne morejo dati, ker zanj nimajo osnove, vse dokler ne bo oblikovan nov predlog OPPN in v nadaljevanju razpisan arhitekturni natečaj. Četudi podpirajo oblikovanje in ustvarjanje novih kakovostnih prostorov in vsebin, »pa bodo kot neposredni sosedje zelo pozorni na to, kakšni bodo odmiki od obstoječih stavb in predvsem kakšni bodo dovoljeni gabariti predvidene novogradnje, saj naj bi po zdajšnjih podatkih šlo za kar impresivno stavbo«. Upajo tudi, da se načrtovalci ne bodo »ustrašili« morebitnega odprtega (»praznega«) prostora in zato poskusili pozidati in zapolniti vse, kar se da.

Kot so še navedli, ne bi smeli pozabiti, da je bil nekoč tam vrt gostinskega lokala z razkošnim nasadom dreves, še ena mala zelena oaza sredi strogega centra mesta z blagodejnim učinkom na lokalno mikroklimo. In da so donedavni lastniki to vrednoto precej okrnili. Navsezadnje pa se lahko pojavi tudi vprašanje manjše osončenosti sosednjih stavb in oviranosti pogleda ter utesnjenosti, zaradi česar bi se bržkone zmanjšala vrednost nepremičnin.

Snovalce nove pozidave so na koncu opozorili, naj ne pozabijo na vplive gradbenih posegov na statiko in konstrukcije sosednjih stavb. Na Slovenski cesti 28 so namreč v bližnji preteklosti to občutili že dvakrat, in sicer med gradnjo garažne hiše pod Kongresnim trgom in prenovo Slovenske ceste. Ob tem so opazovali razpoke ter tresenje celotne stavbe kot v dolgotrajni seriji manjših in večjih potresov ter imeli ob posegih na komunalni infrastrukturi vedno večje težave s hišno napeljavo.

Nujna pot

Vprašanje služnostne oziroma nujne poti (nikoli pravzaprav ni bilo pojasnjeno, kaj naj bi bil predmet postopka) skozi pasažo stavbe na Slovenski cesti 28 do nedavno kupljene parcele univerze je po njihovem prepričanju še vedno zelo sporno. Trdijo, da se je s kupoprodajnim poslom situacija povsem spremenila. Hram po njihovem nima več pravnega naslova za tak zahtevek. Lahko ga seveda »prevzame« univerza (ali akademija), a bo še bolj brezpredmeten kot doslej. Še sploh, pravijo stanovalci, ker sta med njihovo stavbo in Kazino še ena pasaža in dvorišče z vhodom s Slovenske, ki se lahko uporabita kot nujna pot. Akademiji so tudi dali vedeti, naj ne pričakuje, da »se bo promet študentov in obiskovalcev (kaj šele gradnja) odvijal skozi zunanji hodnik stanovanjske hiše«. Zato jim predlagajo, naj ob delni rekonstrukciji Kazine vse to rešijo, navsezadnje tudi v okviru ureditve prostora pri predvidenem spomeniku sprave.

Bo gostilna napoti?

Momčilo Jorgačević, lastnik 600 kvadratnih metrov velikega lokala Rio Momo na Slovenski 28, je vesel, da je zemljišče ob njem kupila univerza. Zanj je bilo namreč predrago. Hkrati upa, da bo z akademijo našel skupni jezik in da bodo profesorji in študentje tudi njegovi gostje. Četudi bo njegova kuhinja za pripravo hitre hrane »ujeta« med Kazino, novimi učilnicami za glasbenike v prizidku in stanovanji na Slovenski 28, pa meni, da ga ne bodo skušali prepričati, naj svojo dejavnost zaradi vonjav iz dimnika preseli drugam. Sploh ker bi bil odkup, če bi se ga hoteli odkrižati, zaradi prvovrstne lokacije zelo drag.

Sicer pa tiste, ki bi radi posegli v Južni trg, čaka še veliko polemik, saj tako strokovna kot laična javnost ter lastniki stanovanj in lokalov v tem prostoru zahtevajo javni dialog o tem, kdo bo posegel v ta občutljivi prostor in kako. Med drugim je tam rimsko pokopališče, pred vsakršnim posegom pa bo treba za soglasje ali odkup povprašati še celo vrsto lastnikov. Tam so namreč številni vrtički, ki se jim marsikdo ne bo hotel odpovedati. Zato brez OPPN, urbanističnega in oblikovnega natečaja ter končnega arhitekturnega natečaja za celoten Južni trg ob Šubičeve do Čopove ne bo šlo.