Sosedje: Vrtno mesto Kozarje obdelajte kot celoto

Staroselci pred začetkom gradnje zahtevajo novo cesto do Tržaške in ureditev priključka na Cesto na Ključ.

Objavljeno
11. februar 2016 17.07
Janez Petkovšek
Janez Petkovšek
Ljubljana – V želji, da bi MOL ustregla osmim zasebnim investitorjem, so na oddelku za urejanje prostora pripravili občinski podrobni prostorski načrt le za tretjino predvidenega območja »Vrtnega mesta Kozarje«. Z necelovitim pristopom pa so po mnenju okoliških prebivalcev ustvarili veliko težko rešljivih, še zlasti prometnih problemov.

Na sredini javni obravnavi dopolnjenega osnutka OPPN 302 Vrtno mesto Kozarje - del v četrtni skupnosti Vič, ki se je je udeležilo približno 25 ljudi, je bila osrednja tema, kje in kako naj bi potekal promet med gradnjo in po njej na širšem območju Kozarij in ne le znotraj manjšega dela predvidenega vrtnega mesta.

Pripravljavcu OPPN, podjetju Genius Loci, so Kozarčani dali vedeti, da ima gradivo več pomanjkljivosti. Po njihovem je glavna, da ne rešuje vseh infrastrukturnih problemov celotnega vrtnega mesta, temveč le majhnega delčka. Da je težava še večja, sta prostorski enoti med seboj ločeni oziroma ena od druge tako oddaljeni, da ju ni mogoče niti povezati, kaj šele iskati skupne rešitve. Poleg tega bi lahko zasebni interes lastnikov za manjše območje urejanja močno škodoval javnemu interesu, saj je prvim v interesu le finančni vidik (zaslužiti s prodajo objektov, saj razen enega tam sploh ne nameravajo graditi zase) in jih prav nič ne zanima, kako bodo v novozgrajenih stanovanjih živeli njihovi kupci.

V javni razpravi skorajda ni bilo razpravljavca, ki ga ne bi zanimalo, kako bo po novem urejen promet v obeh prostorskih enotah. Stanovalci hiš ob Nasperski poti, Kozarij, Podsmreke in drugi so sicer že dali svoji ČS Vič kot tudi MOL vedeti, da je zanje sprejemljiv le tak OPPN, ki bo reševal prometne težave vseh, torej tudi staroselcev. Oziroma, da jih zadnjim ne bo celo povečeval.

Oskrbovana stanovanja

Zato so predlagali, da bi imela prostorska enota A, v kateri je na dobrih 7000 kvadratnih metrov velikem območju predvidenih osem enostanovanjskih stavb, dostop z Nasperske poti in Ceste na Ključ. Večja oziroma skoraj 13.500 kvadratnih metrov velika enota B, v kateri je predvidenih 10 hiš različnih tipov in dve stavbi s 55 oskrbovanimi stanovanji, pa naj bi imela dostop po novi cesti, ki bi se priključevala na Tržaško cesto. Drugi možni in še ne povsem definirani dostop pa bi bil lahko po za zdaj še nepozidanih parcelah znotraj vrtnega mesta Kozarje, ki bi ga priključili na Cesto na Ključ. Predstavnica MOL je pojasnila, da je omenjeni priključek že v načrtu MOL in sta zanj soglasji dali tako Direkcija za ceste kot sosednja občina in bo izveden ne glede na sprejetje ali zavrnitev OPPN.

Prav tako so navzoči predlagali, da bi zdajšnjo ozko in za avtomobilski promet povsem neprimerno Naspersko pot preuredili v pet metrov široko dvopasovnico s pločnikoma za pešce v širini dveh metrov. Ta zdaj sicer poteka od Poti čez gmajno do lokalne ceste pri gostišču Gorjanc, ki sicer povezuje Tržaško cesto in Podsmreko. Nasperska pot, ki je bila nekdaj kolovoz, potem pa so jo krajani asfaltirali kar z lastnim denarjem, je trenutno široka le 2,5 metra in ne omogoča niti srečevanja dveh avtov, kaj šele avta s tovornjakom (denimo za odvoz odpadkov izpred hiš).

Prav zaradi trenutnega stanja Nasperske poti, ki se ob konicah spremeni v obvoznico, tamkajšnji stanovalci nasprotujejo, da bi bila med gradnjo novih hiš glavna gradbena pot. Prepričani so, da se nanjo ne bi smela priključevati enota B in da bi moral biti dostop do nje z odcepa na Tržaški po novi cesti. Pa tudi da bi morali novo zelo široko cesto z obojestranskima pločnikoma narediti pred začetkom gradnje hiš in oskrbovanih stanovanj.

Nevarnost poplav

Ta bi nase lahko prevzela tudi večino prometa v še nedefiniranem srednjem in južnem delu celotnega območja vrtnega mesta. Ta cesta bi bila dolga le 200 metrov, če bi promet peljali po Nasperski poti mimo Gorjanca in potem na Tržaško, pa bi bila pot do avtobusne postaje LPP dolga kar 1400 metrov.

Borut Miklavčič, nekdanji minister za zdravje in eden od stanovalcev ob Nasperski poti, je dejal, da je osnovna hiba OPPN, da ima coni A in B. Ker ni meteorne kanalizacije, nujna pa bo tudi rekonstrukcija vodovodnega in električnega omrežja zunaj območja OPPN, bo po njegovem mnenju komunalni prispevek tako velik, da ga investitorji tega manjšega dela ne bodo zmogli plačati sami. Zato je prepričan, da bi morali območje obdelati v celoti, komunalni prispevek pa porazdeliti enakomerno na vse investitorje. A so mu takoj odgovorili, da drugi lastniki zemljišč za pripravo celovitejšega OPPN niso izkazali interesa. Miklavčič je še opozoril, da prav zaradi neurejene meteorne kanalizacije ob vsakem nalivu voda zastaja vse naokoli Nasperske poti.

Uroš Korošec pa je opomnil, da je treba ohraniti 4000 kvadratnih metrov velik rezervat za novi vrtec v bodočem vrtnem mestu, saj že zdaj mnogi straši svoje otroke vozijo na Bonifacijo. Tudi sicer si želijo v vrtnem mestu več javne infrastrukture, saj je zdajšnja precej oddaljena. Za novo dovozno cesto do Tržaške ceste pa da je treba že zdaj začeti akcijo za odkup potrebnih zemljišč, ne pa da bodo tovornjaki tri ali štiri leta, kolikor bi lahko trajala gradnja v coni B, vozili po Nasperski poti. Več drugih je poudarilo, da bi lahko bila težava tudi občasno poplavljanje delov območja, saj protipoplavni ukrepi v sosednji občini Dobrova-Polhov Gradec še niso izvedeni. Zato so skeptični, ker OPPN dopušča tudi možnost gradnje v kleti.