Tiskane izdaje
Ljubljana – Mestna občina Ljubljana, ki je je stavbo Meksika leta 2002 razglasila za spomenik lokalnega pomena, se je po desetih letih le odločila za njeno delno prenovo. Skupaj s stanovalci in lastniki lokalov bo financirala prenovo pročelij in stavbnega pohištva. Tako bo vsaj na zunaj že prihodnje leto imela mnogo lepšo podobo.
Na javni razpis MOL za izvedbo gradbeno-obrtniških del pri obnovi pročelij in stavbnega pohištva na stavbi Meksika (Njegoševa 6) v Ljubljani so, kot smo lahko videli na včerajšnjem odpiranju ponudb, prispele tri. Podjetje Rima je pripravljeno delo opraviti za dobrih 462 tisoč evrov, Givo za nekaj več kot 485 tisočakov, Makro5 Gradnje pa za slabih 544 tisočakov (vključno z davkom pri vseh treh ponudbah). Kolikšna bo končna cena, ki je poleg dosedanjih referenc eno najpomembnejših meril za izbor, bo jasno po pogajanjih, ki bodo sledila še ta mesec.
Je pa iz razpisnih pogojev že jasno, da bo začetek del v veliki meri odvisen od tega, kdaj bo izvajalsko pogodbo podpisalo še približno 90 stanovalcev (med njimi je tudi nekaj najemnikov mestnih neprofitnih stanovanj) in pet lastnikov tamkajšnjih lokalov. MOL bo namreč v okviru projekta Ljubljana – moje mesto za prenovo treh pročelij, menjavo oken, popravilo strehe in drugih gradbeno-obrtniških del zagotovila le polovico potrebnega denarja, preostalo pa bodo morali plačati lastniki objekta.
Bo 200 dni dovolj za izvedbo?
Čeprav bo imel izbrani izvajalec od uvedbe v delo na razpolago 200 koledarskih dni, bi se prenova lahko zavlekla tudi zaradi zime oziroma zaradi nujnih restavratorskih del na spomeniško zaščitenih delih Meksike (gre zlasti za glavni vhodni portal s kipoma in stenske freske na obokih prehoda do osrednjega dvorišča v karejsko oblikovani stavbi).
Izvajalce čaka naporno delo, saj bodo morali prenoviti kar 3275 kvadratnih metrov južnega (cestnega), zahodnega in severnega pročelja, odpreti zazidane arkade, odstraniti ali obnoviti 118 oken (od tega 91 novih), streho, žlebove ter odpraviti vlago. Vzporedno bo tekla restavracija kipov in fresk, slavoločnega loka na vhodu, portala s pilastri na severni zunanji fasadi ...
Lastnike stanovanj in lokalov kasneje čaka še prenova notranjosti izjemno dotrajanega objekta, ki trenutno zelo izstopa med povsem novima parkirno hišo Meksiko na severni in poslovnim objektom Meksika na vzhodni strani.
Zgodovina stavbe
Meksika je sicer prvi primer kolektivne stanovanjske gradnje v Ljubljani. Večnadstropno stavbo je po 1. svetovni vojni (1927) zgradila takratna občina Ljubljana za svoje uslužbence. Meščani so jo poimenovali po zbirališču vojakov, ki so se za času cesarja Maksimiljana s tega mesta odhajali vojskovat v Mehiko. Arhitekt Vladimir Šubic je Meksiko zasnoval po vzoru dunajske socialne stanovanjske gradnje, za katero je bil značilen tip »stavbe na dvorišče«.
Vzoru je sledil tako v socialni kot tudi oblikovni ideji: okoli osrednjega dvorišča so bila razmeščena stanovanja minimalnega standarda (prvotno 82 enot), v pritličju pa skupne vsebine: javno kopališče in pralnica pod arkadami na uličnih vogalih trgovine. Stavba naj bi po prvotni zamisli imela dve dvorišči, a zaradi zapletov z odkupom zemljišča drugega niso uredili. Vhodni portal s kovanimi vrati krasita figuri matere in očeta kiparja Lojzeta Dolinarja, strop obokane veže, ki vodi do osrednjega dvorišča, pa freske slikarja Riharda Jakopiča. Objekt poudarjajo tudi arkade v vogalih ob Njegoševi.
