Spor o centru v Zalogu na upravno sodišče

Ljubljana – Kdaj bodo na mestu starega zadružnega doma na Agrokombinatski v Zalogu začeli graditi 7,5 milijona evrov vredni novi poslovno-upravni center Spar, še ni mogoče napovedati. To je odgovor na vprašanje Ljubljančana, zakaj gradnja še ni stekla, ki ga je na svoji spletni strani za pobude meščanov nedavno objavila občina.

Na podobno vprašanje, podano na začetku lanskega oktobra, so na občini odgovorili, da je začetek del predviden konec oktobra ali na začetku novembra in da naj bi gradnja trajala devet mesecev. Tri mesece kasneje pa občane zanima, kdaj bodo zares začeli izvajati ta projekt.

Mestna služba za lokalno samoupravo je sicer odgovorila že naslednji dan in pojasnila, da je pri rušenju starega objekta in začetku gradnje objekta javno-zasebnega partnerstva PUC Zalog nastala zamuda, ker se je eden od etažnih lastnikov sosednjega objekta v Agrokombinatski ulici pritožil na izdano gradbeno dovoljenje.

Zapisali so še, da je pristojno ministrstvo za okolje in prostor že 1. decembra pritožbo zavrnilo, a hkrati opozorili, da obstaja še možnost sodnega postopka na upravnem sodišču.

Pojasnili so tudi, da bo investitorjev odvetnik opravil poizvedbo, ali je bila tožba vložena do skrajnega roka, ki se je iztekel 5. januarja. Na koncu so odgovorili, da zaradi navedenega natančnega datuma začetka del trenutno še ne morejo določiti.

Upravni spor sprožen, komu pripadajoča zemljišča

Nam pa je uspelo zvedeti, da je ena od lastnic sosednje nepremičnine na upravnem sodišču pravočasno sprožila upravni spor, prav tako je več lastnikov stanovanj in lokalov iz istega bloka vložilo nov zahtevek za določitev pripadajočih zemljišč k svojemu objektu po zakonu o vzpostavitvi etažne lastnine (Zvetl).

Kot smo že pisali, je jedro spora v tem, da občina ni sprejela zahteve lastnice, ki je zdaj sprožila upravni spor, da je treba pravico lastnikov tega bloka do parkiranja v podzemni garaži novozgrajenega centra vpisati v zemljiško knjigo. Njej namreč ni zadoščal notarsko overjen sporazum, ki naj bi ji po zgraditvi objekta PUC Zalog zagotavljal sklenitev pogodbe, po kateri bi lahko parkirala v novem objektu.

Etažni lastniki znova v boj za parkirišča

Četudi so se s takim sporazumom po besedah Vojka Grünfelda, vodje občinske službe za lokalno samoupravo, strinjali tudi tisti etažni lastniki iz sosednjega bloka, ki so pred časom na sodišču zahtevali določitev pripadajočih zemljišč k objektu (po dogovoru z MOL so zahtevo umaknili in podpisali sporazum), pa zdaj to ne pomeni nič.

Zvedeli smo namreč, da je deveterica izmed etažnih lastnikov 49 stanovanj v sosednjem bloku že vložila nov zahtevek za določitev pripadajočega zemljišča. Hkrati pa dobili še podatek, da se njihovo število povečuje (vseh lastnikov je sicer 38).

Lastniki lokalov se namreč bojijo, da bi se z uveljavitvijo parkirne ureditve, ki jo predvideva Spar, problem parkiranja poslabšal in ne izboljšal. Ker ta med drugim načrtuje, da bi dostavo dovolili po intervencijski poti po določilih, ki veljajo za peščeve cone v središču mesta, bi z njim hkrati otežili parkiranje uporabnikov storitev lokalov v poslovno-trgovskem objektu. To pa bi lastnikom lokalov lahko povzročilo poslovno škodo. Vse to so navajali že v postopku pridobivanja gradbenega dovoljenja, vendar njihovih pripomb niso upoštevali.

Gradnja se lahko močno zavleče

Da bi investitor začel rušiti stari objekt in graditi novega, preden bo znana odločitev upravnega sodišča, je težko verjeti. Pa ne le zato, ker bi sodišče lahko ugodilo pritožnikom in gradbeno dovoljenje delno ali v celoti razveljavilo, temveč tudi zaradi že vloženega zahtevka za ugotavljanje pripadajočih zemljišč k sosednjemu bloku na Agrokombinatski 2 a/Zaloška 269 v nepravdnem postopku.

Pri tem je namreč velika verjetnost, da bi jim prisodilo tudi del zunanjih parkirišč med starim zadružnim domom na Agrokombinatski 2 in omenjenim blokom, kjer bi stal del novega poslovnega centra. To pa pomeni povsem drug status in pogajalski položaj, saj bi jih morali vključiti v javno-zasebno partnerstvo kot enakopravnejše partnerje, kakor jih obravnavajo zdaj. Torej kot lastnike zemljišča, kjer bi gradili, in ne le kot sosede.