Spor zaradi cestne zapornice tudi na Peričevi

Ljubljana – Na ljubljanskem okrožnem sodišču se je pred kratkim začela pravda med več deset stanovalci stolpnice na Peričevi 7 in več deset stanovalci bloka v isti ulici s hišnimi številkami 1, 3 in 5. Prvi namreč druge tožijo, da jim z zaklepanjem parkirne zapornice, za katero jim nočejo dati daljinskih upravljalnikov, onemogočajo nemoten dostop do hiše in svojih parkirnih prostorov.

Četudi so stanovalci stolpnice, v kateri v 51 stanovanjih živi več kot sto večinoma starejših ljudi, tožbeni zahtevek za takojšnje odprtje zaklenjene cestne zapornice in izročitev daljinskih upravljalnikov vložili že leta 2009, so imeli prvo obravnavo šele zdaj.

Kot smo zvedeli kasneje, naj bi sodnica »izgubljala čas« s prevajanjem tožb v tuje jezike, saj sta dve tožnici tuji državljanki. Gradiva je res 333 strani, vseeno pa je pet let predolga doba za prevajanje in iskanje naslovov strank, ki jim je treba vročiti pripravljalne vloge in odgovore nasprotnih strani nanje.

Kdo zavlačuje?

Predpriprava na začetek sojenja se je po mnenju tožečih stanovalcev Peričeve 7 podaljševala tudi zaradi nasprotne strani. Medtem ko so sami predlagali le zaslišanje nekaj svojih prizadetih stanovalcev, pa je tožena stran zahtevala zaslišanje vseh 38 tožnikov (toliko jih je bilo namreč potrebnih, da so v stolpnici dosegli večinski kvorum, potreben za vložitev tožbe). To potezo tožniki označujejo za namerno zavlačevanje, saj so toženci vedeli, da se bo s tem zadeva zelo zavlekla. Nekateri izmed tožnikov so med čakanjem na sojenje zaradi starosti postali dementni, nekaj jih je umrlo (s tem se spor zaplete še zaradi dedovanja) ali pa so se odselili.

Zaradi navedenega je okrožna sodnica Martina Zidar najprej ugotovila, da obe strani vztrajata pri svojih navedbah v pripravljalnih vlogah in ugovorih proti navedbam nasprotne strani, nato pa odločila, da bo zaslišala največ pet prič vsake od strank. Na koncu sta obe strani navedli po štiri imena strank, tako da bo 20. januarja sodnica zaslišala kar osem prič.

Bistvo spora

Zakaj lastniki stolpnice, zgrajene leta 1967, tožijo stanovalce še starejšega bloka Peričeva 1, 3, 5, smo zvedeli šele naknadno. Zapornica med obema objektoma, ki je bila sicer postavljena že konec leta 1980 ali na začetku leta 1981, najprej sploh ni bila sporna. Kot je razvidno iz soglasja k njeni postavitvi (podpisal ga je takratni načelnik oddelka za komunalno in stanovanjsko gospodarstvo občine Ljubljana Bežigrad Andrej Šemrl), je šlo za postavitev »fizične zapore dovozne poti k hiši Peričeva 1, 3, 5« pod posebnimi, a za vse sprejemljivimi pogoji. Stalno je moral biti mogoč dostop intervencijskih vozil, prav tako prehod pešcev, hišni svet Peričeve 1, 3, 5 pa je bil dolžan zapornico in zemljišča okoli nje redno vzdrževati.

Takšno je bilo stanje vse do 18. junija 2008, ko so navadno zapornico zamenjali z avtomatično. Ker so daljinske upravljalnike takrat izročili le lastnikom hiše Peričeva 1, 3, 5, ne pa tudi stanovalcem stolpnice, so zadnjim s tem onemogočili prost dostop do glavnega vhoda v svojo hišo.

Najbolj zanimivo je, da so tožniki prepričani, da so njihovi sosedje novo zapornico postavili samovoljno brez soglasja lastnikov Peričeve 7. Poleg tega zatrjujejo, da ta stoji deloma na mestni zemlji, deloma pa celo na že dosojenem pripadajočem zemljišču stolpnice.

V zemljiški knjigi je videti, da dovozna cesta, dvorišče med obema objektoma, pločniki in deli zelenic pripadajo večinoma občini in stolpnici, le v manjšem delu pa Peričevi 1, 3, 5. Enako je razvidno tudi iz geodetskih oznak na posameznih parcelah na opisanem območju.

Tožbeni zahtevek

Stanovalci stolpnice od svojih sosedov zahtevajo le, da tudi oni dobijo ključe za daljinsko odpiranje zapornice, kajti na njihovi zemlji je sedem parkirnih prostorov, ki jih zdaj ne morejo uporabljati, saj nimajo prostega dostopa do njih. Prav tako po dovozni cesti ne more priti nobeno intervencijsko vozilo (rešilec, gasilci, vzdrževalci, komunalci), četudi v stolpnici deluje celo specialistična nevrološka ambulanta, kamor paciente pogosto pripeljejo z rešilnim avtomobilom. Toda do vhoda ne morejo, ker jih tja nihče ne spusti.

Čeprav so prek upravljavca stolpnice, to je Stanovanjske zadruge Tomačevo, skušali spor rešiti s pogajanji oziroma sporazumno, pa nasprotna stran ni hotela dati daljincev, niti ni bila za to, da zapornice ne bi zaklepali. Zato je leta 2009 sledila tožba, na razplet katere pa bomo ob dosedanji hitrosti čakali še kakšno leto ali dve. Če seveda ne bo kdo od vpletenih vmes umrl. Ker je na prvostopenjsko razsodbo pričakovati pritožbo ene ali druge nezadovoljne strani, bi se spor lahko vlekel še dlje.