Sporna gradnja oskrbovanih stanovanj v Dravljah

Stanovalci blokov ob Kunaverjevi nočejo, da pozidajo »njihov« park. Gradijo na parceli, ki bi morala biti državna, ne občinska.

Objavljeno
13. junij 2014 12.46
Janez Petkovšek, Ljubljana
Janez Petkovšek, Ljubljana
Ljubljana – Z odstranjevanjem dreves, asfaltiranih poti in betonskih pregrad ob domu starejših občanov v Šiški je podjetje Mijaks nedavno začelo graditi 54 oskrbovanih stanovanj v okviru javno-zasebnega partnerstva z MOL. Četudi je gradbeno dovoljenje pravnomočno, nad gradnjo niso navdušeni ne v domu upokojencev ne okoliški stanovalci.

Direktor Mijaksa Miha Jarc je povedal, da ima za petmilijonski projekt od konca maja pravnomočno gradbeno dovoljenje, zato ne vidi nobenih ovir za gradnjo dveh trinadstropnih blokov s po 27 oskrbovanimi stanovanji. Predvideva, da bodo zgrajena do septembra prihodnjega leta.

Po pogodbi o javno-zasebnem partnerstvu bo Mijaksu pripadlo 44 stanovanj, občini, ki je v projekt vložila približno 4000 kvadratnih metrov zemljišča, pa deset. Jarc se je pohvalil, da ima 37 že prodanih oziroma rezerviranih, zato se ne boji, da bi ostala prazna, kajti stala bodo na lokaciji z vso potrebno infrastrukturo v neposredni bližini (trgovine, gostinski in drugi lokali, dom upokojencev ...). Vseh 46 parkirnih prostorov za stanovalce bodo uredili okoli bloka, ker zemlja pod objektoma ni primerna za gradnjo garaže. Ker bodo parkirišča zasedla večino prostora okoli blokov, bodo iz nekdanjega parka, ki so ga uporabljali tako stanovalci doma upokojencev kot blokov in hiš ob Kunaverjevi, Smrtnikovi in Klopčičevi, odstranili vseh 29 dreves. To pa je razburilo ljudi iz širše okolice (nekaj jih je celo protestiralo pred gradbeno ograjo), saj nočejo, da bi zaradi oskrbovanih stanovanj na zanje premajhni parceli padla drevesa in da bi izgubili »svoj« park.

Jarčev protinapad

Jarc pojasnjuje, da po projektu res ne bo ostalo niti eno staro drevo, bo pa zato posajenih 33 novih in še veliko drugega zelenja. Tistim, ki se jezijo, češ da jim jemlje park, pa pravi, da je ta že več let zaraščen in da so v njem zadnje čase kraljevali odvisniki od drog, kar dokazuje več deset odvrženih igel, na katere so naleteli ob začetku gradbenih del. Sicer pa bodo v enem delu parcele uredili nov park.

Kaj hočejo sosedje?

Ena od predstavnic osmih blokov v okolici gradbišča nam je povedala, da se je približno 700 lastnikov stanovanj iz petih okoliških blokov odločilo najeti odvetnika. Ta bo v njihovem imenu poskušal ugotoviti dejansko lastništvo parka, za katerega sami menijo, da je po prvotnih urbanističnih načrtih (vključno z zazidalnim) pripadal celotni soseski kot skupno zemljišče. V postopku po zakonu o vzpostavitvi etažne lastnine naj bi to ugotovilo sodišče. Prav tako bodo skušali ustaviti gradnjo, dokler se to vprašanje ne razčisti. Četudi je gradbeno dovoljenje pravnomočno, upajo, da bi vseeno lahko postali stranke v postopku in z izrednimi pravnimi sredstvi dosegli, da na sporni parceli ostane park.

Pri tem je zanimivo, da je nekaj lastnikov iz bloka Kunaverjeva 7-9 med postopkom pridobivanja gradbenega dovoljenja pravočasno sprožilo spor za parcelo 951/196. Ta je bil še 21. januarja letos v zemljiški knjigi označen kot plomba oziroma zaznamba spora za določitev pripadajoče nepremičnine. Investitor je zatem že konec februarja predložil dokaz, da so pritožniki umaknili plombo (17. aprila pa še kopijo odredbe za njen izbris). Ker so bile s tem »pomanjkljivosti odpravljene«, je upravna enota sredi maja izdala gradbeno dovoljenje.

Ugovori doma upokojencev

Po besedah Simona Strgarja, direktorja šišenskega doma starejših občanov, je zazidalni načrt iz leta 1974 določal, da je park, kjer naj bi zdaj zgradili oskrbovana stanovanja, rezervat za javne namene oziroma morebitno kasnejšo širitev doma. Zato so ga vseskozi imeli za svojega in do leta 2012 redno vzdrževali tako balinišče kot asfaltne poti in travnik. Po sprejetju OPPN pa je občina območje spremenila v parcelo za gradnjo oskrbovanih stanovanj po načelu javno-zasebnega partnerstva s podjetjem Mijaks.

Strgar meni, da to ni bilo prav. Povedal je, da je občina na državo oziroma ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve leta 2008 prenesla v last le 2696 kvadratnih metrov veliki parceli, na katerih stojita dom in njegovo dvorišče, vse do danes pa vodstvo ni dobilo pojasnila, zakaj so bile iz pogodbe izpuščene tri parcele v skupni izmeri 6848 kvadratnih metrov. Po Strgarjevem mnenju to pomeni oškodovanje lastninskih upravičenj države, ker so v zemljiški knjigi ta zemljišča še vedno neupravičeno v občinski lasti.

Med njimi sta poleg 4045 kvadratnih metrov velikega parka, kjer že gradita Mijaks in MOL, še 2130 kvadratih metrov velik sosednji park, ki je ograjen in je v posesti doma upokojencev, ter 673 kvadratnih metrov velika pot.

Po zakonu o socialnem varstvu iz leta 1993 bi morali na državo prenesti vse obveznosti in pravice ustanoviteljev socialnovarstvenih zavodov, katerih ustanovitelj je bila do uveljavitve tega zakona občina. Torej tudi vsa pripadajoča zemljišča. Strgar zato pričakuje, da bo državno pravobranilstvo ukrepalo in končno sprožilo spor z MOL.

Kompromisna rešitev

Ker se je gradnja oskrbovanih stanovanj že začela, so v domu starejših občanov pripravili kompromisni predlog. Tako bi večino parcele, kjer gradijo bloka z oskrbovanimi stanovanji, prepustili občini, od 40 do 45 kvadratnih metrov, ki je že del ograjenega območja doma, pa prenesli v last države. Dom bi v last dobil še zgoraj omenjeni park znotraj svoje ograje in pot.

Ker bi imela občina po prenosih še 1376 kvadratnih metrov večjo površino zemljišč, bi razliko lahko pokrila tako, da bi se zavezala, da bi z zahodne strani uredila dostopno pot do ograje doma in da bi ob štirih parcelah uredila parkirne prostore za obiskovalce doma. Te bi seveda prenesla v last države.

Če bo pravobranilstvo ukrepalo in bo MOL tak predlog sprejela, bi bil lahko rešen vsaj spor med občino in državo. Kako bo s stanovalci iz okolice, pa je jasno še manj.