Tiskane izdaje
Ljubljana − Medtem ko so v vabilu na odprtje študentskega kampusa septembra lani v Študentski organizaciji Univerze v Ljubljani zapisali, da po 25 letih obstoja obračajo novo poglavje v boju za študentske pravice, se po zadnji seji študentskega zbora zdi, da temu morda ni tako.
»Vsakemu zunanjemu opazovalcu je jasno, kaj se dogaja, samo tistim ne, ki bodo na koncu glasovali,« je do zadnjega dogajanja v študentskem zboru organizacije ŠOU v Ljubljani kritičen Jure Novak, poslanec društva Iskra. Zbor je namreč na sredini seji v prvem branju obravnaval spremembe aktov študentske organizacije; statuta, pravilnika o finančnem načrtu, poslovnika študentskega zbora in volilnega pravilnika. Novak meni, da namerava vodstvo ŠOU odvzeti »precej pooblastil« študentskemu zboru in jih prenesti na direktorja Andreja Klasinca.
»Očitno je, da ne gre za bolj transparentno delovanje, če bodo povečali direktorjeve pristojnosti, da bo lahko brez soglasja študentskega zbora sklepal pogodbe,« ocenjuje Novak. »Predvidevajo tudi dvetretjinsko odločanje o spremembah aktov o ustanovitvi zavodov družine ŠOU, kar je znova manever za obrambo fiktivnega položaja Zavoda Kampus in v njem zaposlenih študentskih funkcionarjev,« je kritičen poslanec Iskre, ki ima v študentskem zboru štiri poslance. Novak opozarja tudi, da so »podoben manever omejevanja odločanja prek demokratičnih mehanizmov« že izvedli, ko so dvignili kvorum za referendum. Za pojasnila smo se včeraj obrnili tudi na predsednika ŠOU Roka Likovića, a nas je napotil na njihov resor za komuniciranje, pojasnil od tam pa še nismo prejeli.
»Znano je, da molčijo«
Da je namen predlaganih sprememb »aktualizacija in posodobitev organizacije« ter »zaščita demokratičnosti in urejanje pravnih nesorazmerij tako med notranjimi akti ŠOU kot tudi v razmerju do študentske ustave,« je za STA povedal predsednik zbora Tilen Gorenšek. Ker je, kot je pojasnjeval, ŠOU v Ljubljani ena od entitet Študentske organizacije Slovenije (ŠOS), je zavezana k spoštovanju študentske ustave, v kateri so študentske organizacije univerz definirane kot osebe zasebnega prava. V skladu s tem je zato po njegovem treba spremeniti statut in nekatere pravilnike. »Kljub pravnemu statusu se je ŠOU vedno držal načel, ki veljajo za dostop do informacij javnega značaja, tako se na tem področju nič ne spreminja,« je zatrdil Gorenšek.
V uradu informacijskega pooblaščenca so sicer leta 2011 ugotavljali: »Znano je, da tako ŠOS kot njene članice vztrajajo, da niso pravne osebe javnega prava in tako niso dolžne posredovati javnosti dokumentov, in zato po prejemu zahtev prosilcev za posredovanje informacij javnega značaja molčijo.« Toda ob tem so spomnili, da je upravno sodišče leta 2011 ponovno potrdilo, da so članice ŠOS pravne osebe javnega prava. Istega leta je to potrdilo tudi vrhovno sodišče.
Delovno telo brez sklepov
Po kritikah o domnevno nenamenski in celo koruptivni porabi denarja so v ŠOU v Ljubljani leta 2013 napovedali reforme študentskega organiziranja, ki bi, kot so dejali, dokončno odpravila korupcijo. Predsednik ŠOU Liković je takrat študentskemu zboru kot najvišjemu organu predlagal ustanovitev delovnega telesa, ki bo pripravilo spremembo statuta, aktov in pravilnikov.
Zadnji sestanek so člani delovnega telesa, med katerimi je tudi Novak, imeli oktobra lani, toda ne takrat, ne na nobeni od predhodnih sej po njegovih besedah niso sprejeli »sklepov ali zaključkov, s katerimi bi potrdili, da so predlogi primerni za obravnavo na študentskem zboru«. Na sredinem študentskem zboru pa so bili, kot pravi, prvič obveščeni, da so predlagane spremembe aktov pripravili v koordinacijskem odboru, v katerem so vodje poslanskih skupin. »S tem kršijo sklep študentskega zbora, saj je bilo z namenom reorganizacije ŠOU ustanovljeno delovno telo,« še meni poslanec Iskre.
