Srbski tajkun s Crowne Plazo na Bavarca?

Investicija v 20 nadstropij: Z Intercontinentalom bi gradili hotel Crowne Plaza. Projekt naveze Mišković-Janković-Rastoder?

pet, 13.03.2015, 10:00

Ljubljana – Srbska družba Delta v lasti tajkuna Miroslava Miškovića namerava v središču Ljubljane skupaj z mednarodno skupino Intercontinental hotels zgraditi dvajsetnadstropni luksuzen hotel. Toda Mišković ima težave s potovanjem v Ljubljano, saj mu sodišče ne da potnega lista.

Delta skupaj s skupino Intercontinental načrtuje gradnjo hotela Crowne Plaza, ki bo imel 23 tisoč kvadratnih metrov površin in bo z dvajsetimi nadstropji ena najvišjih stavb v Ljubljani, je Miškovićeve besede ob odprtju logističnega centra v Stari Pazovi ta teden povzel srbski spletni portal ekapija.com. Informacijo so za Delo potrdili v holdingu Delta. »Lahko potrdimo novico o Deltinih načrtih za gradnjo hotela Crowne Plaza v Ljubljani skupaj s skupino Intercontinental. Trenutno smo v fazi skrbnega pregleda, tako da bomo lahko več informacij posredovali po 20. marcu,« je sporočila Branislava Milunov, direktorica Deltinega sektorja za korporativno komuniciranje.

V Intercontinentalu ne komentirajo

Na ta dan je bil v Ljubljani načrtovan podpis pogodbe za gradnjo hotela Crowne Plaza, zato je Mišković, ki je v Srbiji v sodnem postopku, sodišče zaprosil, da mu za en dan vrne potni list. Po navedbah srbskih Novosti naj bi pogodbo (najverjetneje gre za pismo o nameri) podpisali Mišković, ljubljanski župan in predstavnik Intercontinentala. Iz te mednarodne skupine so na naše povpraševanje o načrtih v Ljubljani sporočili, da so zadeve »nepotrjene«, zato špekulacij ne komentirajo. Skupina je z Delto sicer že sodelovala pri obnovi hotela Crowne Plaza v Beogradu leta 2013.

Toda srbsko sodišče je prošnjo prvega moža Delte prejšnji petek zavrnilo. Kot razberemo iz zapisov na osebni spletni strani Miroslava Miškovića, je sodnica presodila, da iz povabilnega pisma ni razvidno, da bi moral biti navzoč tudi Mišković, in da se podpis dokumenta v Ljubljani lahko izvede brez njega. Mišković je sodišče sicer že prej večkrat zaprosil za začasno ali trajno vračilo potnega lista, a neuspešno. Najbogatejši Srb je skupaj s sinom Markom in še nekaj sodelavci obtožen, da je z zlorabo položaja med privatizacijo oškodoval cestna podjetja za več kot 150 milijonov evrov in državni proračun z utajo davkov za več kot štiri milijone evrov. Prav tako ga sumijo pranja denarja za mamilarskega šefa Darka Šarića.

Kje v Ljubljani bi bil hotel lahko zgrajen, uradno še ni znano, glede na Miškovićeve napovedi, da bo visok 20 nadstropij in v središču mesta, pa se kot najbolj očitna lokacija ponuja gradbena jama na Bavarskem dvoru, ki jo je konec preteklega leta v stečajnem postopku kupil Izet Rastoder, lastnik podjetja za trgovino s sadjem in zelenjavo ter predsednik NK Olimpija. Naj spomnimo, župan Zoran Janković je lani za časnik Finance dejal, da bi bilo na mestu gradbene jame na Bavarskem dvoru najbolje zgraditi 20-nadstropni hotel visoke kategorije. Prav on naj bi k nakupu nagovoril Rastoderja in bil tudi v ozadju pogovorov z Miškovićem, s katerim sta povezana še iz časov Jankovićevega vodenja Mercatorja. Županovega komentarja na informacijo o vnovičnem poskusu Delte, da investira na slovenskem trgu, nismo dobili. Pred leti pa je v intervjuju za Delo izjavil, da imata z Miškovićem »izjemno zgodovino«.

Izet Rastoder: Interes je, kaj več še ne

In kaj o tem pravi lastnik zemljišča, Izet Rastoder? Glede informacije o gradnji hotela na njegovem zemljišču je odvrnil, da očitno vemo več kot on. »Eno je, da se pokaže interes, drugo pa, da do tega res pride. Če se bo to zgodilo, boste obveščeni,« je povedal, a hkrati potrdil, da se je z Miškovićem o tem res pogovarjal. »To je ideja, od ideje do realizacije je daleč. Oni so zainteresirani samo za hotel, veljavno gradbeno dovoljenje pa tu predvideva gradnjo pisarniških in stanovanjskih prostorov. Zato bi bila potrebna sprememba dovoljenja. Šele če bodo na papirju dobili potrjeno, da je tu mogoče zgraditi hotel, se lahko začnejo pogovori,« je dejal. V gradbeni jami na Bavarskem dvoru je januarja, tik pred iztekom veljavnosti leta 2010 izdanega gradbenega dovoljenja, že začel izvajati dela. Kot je povedal, gre za sanacijska dela, meritve glede premikov in začetek gradnje. In če se iz Miškovićevega zanimanja ne bo izcimilo nič? »Načrt je, da zgradimo objekt po sedanjem projektu, torej s poslovnimi in stanovanjskimi površinami,« je dejal in dodal, da je zemljišče kupil, ker je hotel storiti nekaj dobrega za Ljubljano. Vendar po naših informacijah v zaprtih družbah tudi Rastoder govori le o hotelu.

Neuspešna stožiška zgodba

To sicer ni prvi poskus investiranja srbske Delte v Sloveniji. Znano je, da je leta 2008 podpisala pogodbo z Grepom, zasebnim partnerjem občine pri projektu stožiškega športnega parka. Pogodba je določala, da bodo od Grepa za 242 milijonov evrov kupili celotno nakupovalno središče v Stožicah. To še danes ni končano in ga prodaja slaba banka, saj je Delta že leta 2009, menda zaradi začetka gospodarske krize in težav pri pridobivanju finančnih virov, po plačilu prvih petih milijonov od projekta odstopila. Grep je tako ostal brez denarja in nato gradnjo športnega dela pripeljal do konca le s kreditom konzorcija slovenskih bank (ki nikoli ni bil vrnjen), gradnja trgovskega dela pa je kmalu po odprtju dvorane in stadiona zastala. Novega investitorja doslej ni uspelo najti ne Grepu ne DUTB. Potem ko je Grep gradnjo Stožic nadaljeval brez Delte, sta se pogodbena partnerja nekajkrat srečala na sodišču. Grep je srbsko družbo tožil za 20 milijonov pogodbene kazni, a izgubil. Tožila je tudi Delta – za vračilo izgubljenih petih milijonov evrov. Zadnja obravnava v tem procesu je bila konec lanskega leta.

Prijavi sovražni govor