Tiskane izdaje
Pustna povorka, ki je vključevala skupine tradicionalnih, etnološko obarvanih pustnih mask, otroške skupine ter druge organizirane skupine mask, je krenila z Novega trga, pot jo je vodila čez Šuštarski most, naprej na Mestni trg, preko Stritarjeve ulice in Prešernov trg ter po Wolfovi ulici na Kongresni trg. Tam se je zabava nadaljevala z osrednjim pustnim rajanjem, podelili pa so tudi nagrade najboljšim pustnim maskam.
Tema Zmajevega karnevala 2017 so bili slovenski literarni junaki. Ljubljana je namreč decembra lani prejela stalni naziv mesto literature, ki ga Unesco podeljuje mestom z bogato literarno dediščino in živahnim sodobnim literarnim utripom.
Poseben del je bil tudi letos namenjen približno 250 značilnim etnološkim maskam različnih slovenskih pokrajin iz poganskega ljudskega izročila. V povorki so med drugim nastopile značilne maske iz poganskega ljudskega izročila, kot so kurenti, laufarji, morostarji, orači, pokači in druge.
Med njimi je bila tudi skupina vrbiških šem, ki na povorki sodeluje vsako leto. Mavricij iz Ilirske Bistrice je tokrat nastopil skupaj s sinovoma, Zmajev karneval pa je zanj eden najlepših, čeprav s svojo etnološko skupino veliko nastopa po drugih slovenskih krajih in tudi v tujini. »Vse lepo teče in tudi za vreme je vedno poskrbljeno,« je dejal.
Tradicija praznovanja pusta z maskami in karnevali izhaja iz starodavnih poganskih časov. V Srednji Evropi so se po letu 1300 v povezavi s krščanskimi običaji zabave prenesle na čas pred štiridesetdnevnim postom.
Slovenske pustne maske in šeme so zelo slikovite, pustni običaji pa so v marsičem edinstveni in odražajo nekdanje lokalne posebnosti vaških okolij. Najbolj znane med pustnimi šemami v Sloveniji so ptujski kurenti, cerkljanski laufarji, škoromati iz Hrušice idr. V okolici Ljubljane so najbolj znane mačkare in petelini iz Dobrepolja, navajajo v Turizmu Ljubljana.
