Tiskane izdaje
Ljubljana – Stanovalci blokov Peričeva 1, 3, 5, od katerih stanovalci sosednje stolpnice na Peričevi 7 zahtevajo izročitev daljinskih upravljalnikov zapornice za prost dostop do svojega vhoda in pripadajočih zemljišč, tega nočejo storiti. Trdijo, da bi sicer na premajhnem zunanjem parkirišču med hišami znova nastal prometni kaos.
To je bistvo navedb vseh štirih prič, ki so v imenu stanovalcev Peričeve 1, 3 in 5 na včerajšnjem nadaljevanju pravde na ljubljanskem okrožnem sodišču skušale razložiti, zakaj se upirajo izročitvi daljinskih upravljalnikov cestne zapornice med bloki in stolpnico.
Stanovalec, ki na Peričevi 3 stanuje že od leta 1960, je povedal, da so prvega od treh blokov zgradili leta 1956, nasproti pa je stal le gasilski dom. S prometom in parkiranjem takrat ni bilo težav. Te so se začele šele, ko je leta 1967 zrasla stolpnica na Peričevi 7. Ker je bilo avtomobilov preveč, zaparkirani so bili celo vhodi v bloke in stolpnico, so stanovalci Peričeve 1, 3 in 5 na takratni krajevni skupnosti začeli akcijo za omejitev prometa. Dosegli so postavitev znaka, da je tam dovoljen le promet za stanovalce teh treh blokov. Ker to ni zaleglo, so predlagali zaprtje ceste z zapornico. In od takratne oblasti leta 1980 dobili soglasje. Po njegovem je bila zapornica vedno zaklenjena, odprta pa le, če je kateri od stanovalcev na to pozabil ali je kdo namenoma poškodoval ključavnico.
Zatem smo zvedeli, da so leta 2008 železno zapornico z utežjo zamenjali, ker je bila nevarna, težka in nefunkcionalna. To naj bi jim zaradi večje varnosti naložil celo inšpektor. Da bi za njeno nadomestitev iskali soglasje sosedov iz Peričeve 7, se ni spomnil nihče. Prav tako jih za mnenje ali soglasje niso spraševali pred postavitvijo prve zapornice. Trdili so le, da je bil vseskozi njen namen zagotoviti parkiranje živečim v blokih na Peričevi 1, 3 in 5, saj ima stolpnica svoje parkirne prostore v zunanjih garažah in drugod.
Spor v bistvu zaradi parkirišč
Skozi izpovedi sedmih prič obeh vpletenih strani smo doumeli, da spora okoli zapornice ne bi bilo, če ne bi oboji imeli tako malo lastnih parkirnih prostorov. V treh blokih je namreč 36 stanovanj, pred hišami pa imajo le deset zunanjih parkirnih prostorov in pet v garažah. Precej manj od normativov, primernih za današnje čase, jih imajo tudi v stolpnici z 51 stanovanji. Ta namreč nima podzemne garaže, temveč le 16 prostorov na parkirišču in 25 v garažah v dveh ravneh. Pri zadnjih pa jih osem sploh ni v lasti in uporabi lastnikov stolpnice.
Zaradi parkirne stiske stanovalci blokov vztrajajo, da bi smeli na površinah za zapornico parkirati le oni, stanovalcem stolpnice pa ne bi zaupali niti enega daljinskega upravljalnika, saj se bojijo, da bi jih ti kopirali in potem parkirali tudi na »njihovem parkirišču«. Prepričani so, da to jasno kaže prometni znak pred zapornico. Kar zadeva dostop intervencijskih vozil, so »stolpničarjem« dali vedeti, da naj rešilci ostarele in bolne dovažajo ali odvažajo pri kletnem vhodu v stolpnico, do katerega lahko pripeljejo po klančini, ki vodi tudi do njihovih garaž. Pred zapornico pa da sta za intervencijska vozila še parkirna prostora, kjer lahko naložijo obnemogle ali hudo bolne.
Slabi dostopi do stolpnice
Stanovalka Peričeve 7 je dejala, da je poniževalno, da morajo reševalci bolnike (ker je večina starejših, ponje prihajajo pogosto) iz stolpnice celo v dežju nositi na nosilih vse do ceste le zato, ker sosedje nočejo odpreti zapornice in omogočiti dostopa reševalnemu avtomobilu do glavnega vhoda. Zaradi tega je eden od lastnikov, ki ima v pritličju nevrološko ambulanto, po neuspešnih pritožbah na občino in inšpekcijske službe, naj mu dodelijo daljinski upravljalnik za prenose težkih pacientov, celo vrnil nevrološko koncesijo in zdaj tam izvaja le še funkcionalno diagnostiko. Zavrnila je tudi možnost prihoda reševalnega vozila pri zadnjem vhodu stolpnice, saj da so ta že nasedla na klančini in po njej nočejo več voziti. Poleg tega jim zapornica preprečuje dostop do dela pripadajočega zemljišča, ki bi ga lahko uporabili za lastno parkiranje.
