Tiskane izdaje
Pri predlogu rebalansa mestnega proračuna je pričakovati, da bo največ prahu dvignil županov predlog, da bi z dopolnitvijo sklepa o načrtu ravnanja z nepremičnim premoženjem v vrednostjo nad 200.000 evrov, omogočili tudi prodajo štirih poslovnih prostorov Lekarni Ljubljana. Gre namreč za potezo, s katero bi ta javni zavod za nepremičnine, na GURS ocenjene na 2,9 milijona evrov, občini plačal kar 6,2 milijona evrov.
Sporna prodaja
S to operacijo bi dosedanji najemnik prostorov postal njihov lastnik, MOL pa bi nekako zamašila prihodkovno luknjo, saj ji kljub številnim ponovitvam javnih dražb oziroma drugih načinov za prodajo nepremičnin, v iztekajočem se letu ni uspelo prodati prav veliko. Še zlasti neuspešni so bili pri »velikih poslih«, kot so hiša na Mestnem trgu 15 (nazadnje so zanjo hoteli dobiti vsaj 1,8 milijona evrov, sprva pa tri), poslovni prostori na Prešernovem trgu 2, Gregorčičevi 7 ...
Ker pa gre za javni zavod, katerega dobički naj bi bili porabljeni namensko (torej za zdravstvo, bo opozicijske svetnike težko prepričati, da je nakup poslovnih prostorov, ki jih že imajo v najemu od MOL, res prava naložba v zdravstvo. Morda le v primeru, če bi jim občina za kvadratni meter zaračunavala po 30 evrov, kar pa zagotovo ni primer, saj imajo vsi njeni zavodi subvencionirano najemnino. Tako je jasno, da gre le za polnjenje mestnega proračuna na račun manjšanja dobička njenega javnega zavoda oziroma prelivanje denarja iz levega v desni žep.
Opozorila ČS Center
Predlog odredbe o določitvi območij za pešce, ki predvideva širjenje območij za pešce, pa je sporen tudi za Četrtno skupnost Center in stranko SD.
Svet ČS Center s predsednico Meto Verbič na čelu je sklenil, da ne podpira širitve območij za pešce s popolno prepovedjo motornega prometa, ampak le z omejenim lokalnim prometom, ki da naj služi prebivalcem središča mesta. Ob tem ponovno opozarja mestni svet na vse dosedanje pripombe v zvezi z določanjem območij za pešce, še posebej tistih s popolno prepovedjo motornega prometa, ki onemogočajo dostop prebivalcev do lastnih domov in parkirišč oziroma garaž na funkcionalnih zemljiščih.
Sprašuje se še, kaj bo MOL storila za tiste prebivalce, ki po sprejemu predlagane uredbe tega dostopa ne bodo imeli, saj dosedanji ukrepi oziroma možnosti (kavalirji, električni minibus, predvideni štirje taksiji, ki jih za zdaj sploh še ni videti, pa tudi v odloku o urejanju prometa v MOL napovedanega razpisa še niso zasledili, morda električna vozilca na klic za prevoz prtljage in večjih nakupov z mesta dovoljenega za parkiranje) ne bodo zadostovali za pokrivanje vedno širšega območja s popolno prepovedjo motornega prometa. Kritični so bili tudi do posameznih rešitev, kje naj bi veljala popolna prepoved prometa z vozili in kje omejen promet (glej priponko).
V razpravi so se člani Sveta ČS Center odločno zavzeli tudi za to, da peščeve površine res služijo pešcem in kolesarjem, ne pa, da jih vedno bolj agresivno zasedajo gostinski vrtovi, ki onemogočajo normalen pretok pešcev in kolesarjev, ki jih v prometni politiki MOL postavljajo na vrh piramide.
Pismo svetnikom in županu
Mestnim svetnikom je pred sejo svoje pismo poslal tudi nekdanji predsednik ČS Center Goran Iskrić. Pozval jih je, da ne sprejmejo predloga o širitvi območij s popolno prepovedjo prometa (razen na tistih območjih, kjer to sploh ni možno oziroma promet že zdaj sploh ne poteka) in da omilijo strogi režim na obstoječih območjih s popolno prepovedjo prometa.
Dal jim jer vedeti, da so predvsem prebivalcem starega mestnega jedra in bregov Ljubljanice kratene osnovne pravice do kakovostnega življenjskega okolja, zlasti zaradi prekomernega hrupa, onesnaženega zraka in omejitve dovoza do svojega doma. Opozoril je, da so že ob prvem zaprtju ožjih predelov središča mesta za ves promet ogorčeni prebivalci na dveh zborih protestirali proti degradaciji dostopa do doma, ki je ena osnovnih pravic meščana. Ta je padla na raven dostave blaga gostincem med 6. in 10. uro, kot da za svetnike meščanov sploh ni.
Še posebej županu pa skuša dopovedati, da mesto niso gostinski lokali, temveč ljudje, ki v njem prebivajo. Zato ima predlagane spremembe odredbe o določitvi območij za pešce, ki je na decembrski seji, le za dodatno poslabševanje razmer. Z njimi je po njegovem predlagano več kot 100.000 kvadratnih metrov območij s popolno prepovedjo prometa - namesto da bi na obstoječih zaporah omilili prestrogi in neživljenjski režim.
Zapore le v prid gostincem
Zavrača tudi večkrat slišana podtikanja, da so proti območjem za pešce. Prav nasprotno - podpirajo njihovo širitev, saj se zavedajo njihovih koristi in blagodejnosti. So pa absolutno proti absurdnemu režimu prepovedi prometa, ki koristi le najemnikom lokalov, ne pa meščanom, ki tam živijo.
Retorično jih Iskrić sprašuje, ali si torej tako predstavljajo svojo skrb za zadovoljstvo meščanov. In dodaja: »Naj se kar izselimo, da bo mestno središče brez motečih prebivalcev, naj v mestno središče stlačimo še sto bifejev?« Očita jim, da so pomagali pri ureditvi nabrežij Ljubljanice predvsem za potrebe gostincev. Ob Ljubljanici je od Šentjakobskega pa do Zmajskega mosta je namreč že 45 gostinskih lokalov in še novi se odpirajo.
Svoj gnev pa končuje z naslednjimi besedami: »In zdaj mi, prebivalci mestnega središča - da ne bi slučajno motili gostincev, njihovih gostov - ne bomo več smeli do svojega doma z avtom. Zdaj bodo starejši in otroci pač pozabili na izlete, krožke, glasbene šole - in ostali doma. Da ne bi zmotili lastnikov lokalov pri računanju še ene runde. Kakšno korist imate od njih, da si lahko izmislite kaj takega?«
