Tiskane izdaje
Ljubljana – Stanovanjski blok Tribuna, ki ga je na Prulah že pred desetimi leti načrtoval Kraški zidar, nato pa je zaradi propada njegovega investitorja vse do zdaj kazil podobo mesta kot nedokončani projekt v drugi gradbeni fazi, končno spet gradijo. Namesto prvotno predvidenih 92 in zatem 76 stanovanj jih bodo v režiji GH Holdinga Blaža Miklavčiča zdaj zgradili le 63.
Spremembe projekta
Medtem ko je Kraški zidar še leta 2008 na 3800 kvadratnih metrov veliki parceli predvidel poslovno-stanovanjski blok z 92 stanovanji, velikimi od 30 do 160 kvadratnih metrov, in petimi do sedmimi poslovnimi prostori (pisarne, trgovine in drugi lokali) v pritličnem delu, kasneje pa projekt skrčil na 76 stanovanj, je GH Holding sklenil blok spremeniti v palačo. Blaž Miklavčič, predsednik upravnega odbora GH Holdinga, ki je od stečajne upraviteljice Kraškega zidarja Simone Goriup na dražbi predlanskega maja prek svoje družbe MM SVTK kupil nedokončano Tribuno za 2,4 milijona evrov, nam je dejal, da so se odpovedali vsem načrtovanim poslovnim prostorom in da so znotraj starega projekta predvideli le 63 večjih luksuznih stanovanj. Povedano drugače: preprojektirali so notranjost in zunanjost prej predvidenih prostorov, in sicer tako, da jim ne bo treba pridobivati novega gradbenega dovoljenja in bodo vse spremembe lahko izvedli v okviru veljavnega.
Na račun manjšega števila stanovanj so povečali njihovo kvadraturo, prav tako bo v garažni kleti manj parkirnih prostorov, ki pa bodo zato precej večji, primerni tudi za luksuzne avtomobile, kakršne naj bi imeli njihovi kupci. Vodja projekta Tribuna Manja Zupan je povedala, da bo v podzemni garaži 133 parkirnih mest, okoli stavbe pa še 23. To pomeni, da bosta za vsako stanovanje v povprečju na voljo več kot dva parkirna prostora.
Cene še neznanka
Enaki bodo ostali višinski gabariti bloka, prav tako širine lamel, skratka, kolikor se bo dalo, bodo le nadaljevali gradnjo objekta. Z avtorjem projekta, arhitektom Jurijem Megušarjem in v sodelovanju s projektantskim birojem API Arhitekti pa bodo skušali precej povzdigniti videz palače. To naj bi dosegli s »preobleko« fasadnega ovoja ter notranjimi prerazporeditvami stanovanj »mestne palače«, kakor jo neformalno že oglašujejo. Stanovanja bodo po novih tlorisih bolj odprta in sodobneje oblikovana, vsa bodo prezračevana, imela bodo talno ogrevanje, vsi prostori bodo hlajeni, krmiljeni s pametnimi instalacijami, kar je pomembno še posebej zato, ker bo ena od lamel potekala vzdolž prometne in hrupne Karlovške ceste natanko nasproti izhoda iz predora pod Ljubljanskim gradom.
Sodobneje so zasnovane tudi vse napeljave in notranja oprema. Fasadi in streham bodo dodali zelenje (tudi zelene strehe), ki ustvari prijetno bivalno okolje ter lovi lepe poglede z Gradu. Posebnost projekta bo notranji, parkovno oblikovan atrij, ki ga bodo uporabljali zgolj lastniki.
Miklavčič nam še ni hotel razkriti cene kvadratnega metra stanovanj, povedal je le, da trenutno zbirajo neformalne rezervacije, prodaja pa se bo začela šele pozno jeseni ali proti koncu leta. Se je pa pohvalil, da se za vsako od stanovanj že zdaj zanimajo dva do trije morebitni kupci. In dodal, da je vselitev končnih kupcev predvidena prihodnjo jesen.
Dogovor s sosedi
Ko je Kraški zidar leta 2008 gradbeno parcelo moral za precej dolgo prepustiti arheologom, ki so tam našli izjemne arheološke ostaline iz časov Emone in celo prazgodovinskih časov, so zaradi slabo utrjene izkopne jame na barjanskih tleh popokali sosednji bloki in hiše. Poškodbe sten, tal in temeljev so bile tolikšne, da se je bitka za odškodnine preselila na sodišče. Stanovalci blokov ob Zvonarski so namreč sprožili sodni spor zaradi razpok v stanovanjih, saj je bil po njihovem prepričanju obseg poškodb bistveno večji, kot so bili to pripravljeni z odškodninami priznati nekdanji in zdajšnji investitorji. Ker se je spor vlekel, GH Holding pa ni hotel, da bi še naprej oviral dokončanje Tribune, so na sodišču dosegli poravnavo.
Miklavčič je zatrdil, da so s stanovalci treh od štirih tamkajšnjih blokov dosegli dogovor, po katerem jim bodo sofinancirali tri četrtine stroškov za protipotresno sanacijo objektov. To se mu med drugim splača zato, ker so se v večini teh hiš odločili, da bodo dogovor izkoristili še za hkratno energetsko prenovo. Glede na to, kako črne so njihove fasade, se bo s tem izboljšal tudi videz blokov.
