Stanovanjsko sosesko Koseze oklestili le po višini

Ljubljana – Peticija 134 stanovalcev iz soseske Mostec proti gradnji mini stanovanjske soseske v Kosezah ni zalegla. Občina je namreč za junijsko sejo mestnega sveta pripravila predlog OPPN, s katerim je županovim prijateljem Vladu Ilievskemu, Robertu Pešutu Magnificu in Petru Selakoviču samo za meter znižala višino načrtovanih hiš.

Omenjeni stanovalci so na mestni oddelek za urejanje prostora poslali številne pripombe k podrobnemu prostorskemu načrtu (OPPN) 382 Koseze, vendar jih je mestna oblast odpravila z levo roko. Enako tudi pomisleke opozicijskih svetnikov in četrtne skupnosti Šiška.

Venčeslavu Thalerju, ki je nasprotoval urbanističnim principom dodatnega zgoščevanja že tako intenzivne pozidave v Kosezah in arhitekturno-oblikovnemu predlogu te zazidave oziroma zahteval, naj ostane območje med Šišensko in Podutiško cesto, cesto Draga in koseškima cerkvama nepozidana zelena površina, so odgovorili povsem birokratsko. Zapisali so, da se »pripomba nanaša na občinski prostorski načrt MOL, izvedbeni del, in ne na OPPN 382 stanovanjska soseska Koseze (del). Za enoto urejanja prostora ŠI-384 je v OPN določena izdelava OPPN Koseze, ki je namenjena gradnji eno- in dvostanovanjskih stavb«.

Znižali le višinski gabarit

Zavrnili so tudi njegov namig, naj občina investitorje raje usmeri na nepozidani del soseske Mostec, kjer je možna gradnja individualnih hiš. So mu pa »delno ugodili« v zahtevi (zapisani za primer, da bi sosesko gradili kljub nasprotovanju krajanov), da je treba znižati maksimalno višino stavb na največ sedem metrov. Tako so v predlogu OPPN na novo zapisali, da je pri petih stavbah dopustna najvišja točka strehe deset metrov, pri dveh stavbah pa osem. Dopolnjeni osnutek je namreč predvideval višino 11 oziroma 9 metrov.

Gladko so zavrnili še zahtevi po sočasnosti gradnje vseh objektov (zdaj to velja le za dva, druge pa lahko gradijo ločeno kadarkoli) in za ureditev pločnika na južni strani ceste Draga, češ da ta ni predmet OPPN Koseze.

Pripombe četrtne skupnosti

Nič uspešnejša ni bila ČS Šiška, ki meni, da je treba pred gradnjo nove soseske zagotoviti varnost vseh udeležencev v prometu na ulici Draga od izvoza iz garaž do križišča s Šišensko cesto, in sicer z razširitvijo ceste in gradnjo novega pločnika. Preslišali so njeno opozorilo, da je »del ulice Draga, ki po projektu postaja dovozna pot na gradbišče, ozek, saj pločnik poteka samo ob levi strani ulice proti križišču s Šišensko cesto, ulico Pod hribom in Večno potjo. Desna stran (od izvoza iz garaž do semaforja) je neurejena bankina, brez pločnika, in tako bo pot na gradbišča odprta čez obstoječi pločnik. S tem bo ogrožena varnost vseh, saj po ulici Draga dnevno vozi 2000 motornih vozil«. Zapisali so še, da so stanovalcem soseske Mostec zagotavljali, da bodo dobili pločnik od izvoza iz garaž proti semaforiziranemu križišču, kolesarsko stezo in protihrupno ograjo, vendar obljuba še ni izpolnjena.

Občinski odgovori

MOL meni, da prometno varnost zagotavlja člen, ki določa obveznosti investitorjev in izvajalcev, širitev ceste Draga pa da ni predmet OPPN, a da je »dolgoročno predvidena in po OPN tudi omogočena«. Gradnja šestih hiš (petih eno- in dveh dvostanovanjskih) pa po mnenju občinske oblasti ne vpliva bistveno na obremenitev ceste Draga. V primerjavi s sosesko Mostec, ki ima 540 stanovanjskih enot, pravijo na občini, bi devet stanovanj pomenilo le 1,7 odstotka vseh v večji soseski in ne bi dodatno obremenila parkirišč, namenjenih obiskovalcem soseske Mostec in Koseškega bajerja. MOL je še odgovorila, da je bil za gradnjo soseske Mostec sprejet zazidalni načrt, ki je predvidel protihrupno ograjo ob Večni poti. Ker je temu nasprotoval zavod za varovanje kulturne dediščine, ograje pač niso postavili.

Opozorila okoljevarstvenikov

Organizacija Alpe Adria Green je zahtevala, da dopolnjeni osnutek odloka OPPN umaknejo iz obravnave in da se prepreči pozidava travnikov med Drago, Podutiško in Šišensko cesto, češ da je to v interesu zelene Ljubljane in posebej Šiške ter Kosez. Meni še, da je treba prostor ohraniti takega, kot je, skupaj s kozolci, saj gre za kulturno dediščino mesta.

Zahteve so na MOL zavrnili, češ da se pripombe nanašajo na OPN, ki pa za to enoto urejanja prostora določa izdelavo OPPN in dovoljuje gradnjo eno- in dvostanovanjskih stavb. Z enako utemeljitvijo so zavrnili zahtevo, da se v celoti ohranijo vedute proti Kamniškim alpam, kar bi s predlagano gradnjo izgubili kot kvaliteto zelenega pasu in prostora, ki je v okolici napolnjen z masivnimi blokovskimi gradnjami (naselje Mostec in koseški terasasti bloki). Poleg vsega bi nova soseska posegla v zaščiteno kmetijo in ji zmanjšala vrednost, v prihodnosti pa bi najbrž sledila njena opustitev zaradi novogradnje.

Občina je oporekala, da OPPN ne posega v zaščiteno kmetijo in da ta ni v območju zazidave. Pri tem pa pozabila omeniti, da bo kmetov travnik ostal ujet med nizoma hiš.

Zahteve soseske Mostec

Nadzorni odbor soseske Mostec je med drugim zahteval, da se glede na trenutno stanje, tranzitnost ceste Draga, število parkirnih mest, nakazane številne uvoze in dejstvo, da je prvi uvoz preblizu križišča, vključevanje na parcele, predvidene za sosesko Koseze, poenoti na en uvoz oziroma izvoz. Problem obeh uvozov v soseski bi rešili s povezovalno potjo med obema enotama. Vzporedno s cesto Draga in pločnikom bi bila na omenjenem zemljišču še pot, ki bi povezovala vse dovozne poti soseske Koseze z enim in edinim uvozom/izvozom na cesto Draga.

Občina je tak predlog zavrnila, češ da je »pri načrtovanju prometnih površin v območju OPPN upoštevala smernice nosilca urejanja prostora in da sta individualna priključka na cesto Draga načrtovana skladno s prometno politiko in navodili za načrtovanje prometnih ureditev MOL«.

Kritika kmetijskega ministrstva

Svetnik Miha Jazbinšek (Zeleni) je že v razpravi o dopolnjenem osnutku OPPN povedal, da osrednji travnik ne ostaja travnik na željo lastnika, temveč je na njem že od leta 2006 zaznamba zaščitene kmetije. Torej ne gre za željo, ampak za upravni akt ščitenja kmetijskih površin. Opozoril je, da so travniki, ki so od 2006. določeni v sklopu zaščitene kmetije, postali zazidljivi šele v drugi razgrnitvi OPN. V prvi, leta 2008, so bili tam vrtički, leta 2009 in 2010, ko so se dogajale druge razgrnitve, pa so prišli »razni interesenti, tako ali drugače povezani z mestnim svetom«.

»Kar naenkrat ni več sklenjene pozidave, ampak imamo po tri hiše od juga proti severu na vzhodni in zahodni strani. In vmes večno poteptani travnik. To je izrazito nestrokoven torzo tako glede rabe prostora kot gabaritov. Če bi bile atrijske hiše, bi še razumel, ne pa da je višina objektov P + 2, nad njimi pa še terasa. In na izpostavljeni legi so hiše najvišje. Za nameček ministrstvo za kmetijstvo ni dalo nobenega soglasja, pri čemer je to jasen zeleni klin oziroma povezava Ilirije s Šišenskim hribom.«

Kritičen je tudi svetnik SDS Mirko Brnič Jager, po mnenju katerega Koseze rušijo prostorski vzorec. »Ta prostor je v nasprotju z zakonoma o kmetijskih zemljiščih in o gradnji objektov in poseljenosti prostora, saj ne upošteva niti zaščite prevladujočih kmetijskih zemljišč. Torej gradimo osamelce. Da kmetijsko ministrstvo ne sodeluje v postopku oblikovanja tega prostora, pa je spet svojevrsten škandal.«