Stare »inšpekcijske« stavbe ob džamiji bodo končno le podrli

Država izbrala izvajalca, ki bo predvidoma oktobra začel odstranjevati več njenih stavb ob Parmovi

sob, 09.09.2017, 06:00

Ograja preblizu proge

Islamska skupnost je na zahodni strani svojega zemljišča, kjer stoji džamija, nedavno postavila žično ograjo. Kot smo zvedeli na SŽ, je to storila brez pisnega soglasja tega državnega podjetja. Zanj je zaprosila junija letos. V prepričanju, da ga bo dobila takoj, je ograjo postavila še pred uradno odobritvijo posega v zaščiten progovni pas. In ga polomila, saj jo je postavila bližje kot šest metrov od najbližjega tira. Ker je po zakonu o varnosti v železniškem prometu to nedopustno, jo bodo morali prestaviti, sicer bo sledila prijava inšpekciji.

Ljubljana – Že nekaj let izpraznjene objekte na Parmovi 33, v katerih so bile nekoč tudi inšpekcijske službe, bodo končno odstranili. Ministrstvo za javno upravo je izmed treh ponudb že izbralo najugodnejšega izvajalca rušitvenih del.

Ko smo ministrstvo za javno upravo kot lastnika treh nizov dvoetažnih zidanih objektov med Parmovo ulico, islamskim verskim centrom in gorenjsko železnico septembra lani spraševali, kdaj bodo podrli zapuščene in propadajoče stavbe, so nam dejali, da med letošnjim majem in julijem. Kljub zamudi pa zdaj kaže, da bi lahko objekte začeli odstranjevati v oktobru. Ministrstvo je namreč objavilo javno naročilo za rušenje 23. junija, do roka, ki se je iztekel 9. avgusta, pa so dobili tri ponudbe. Za posel so se potegovala podjetja Dolinšek transport, Martink Pro in Euronep Eko. Prispele ponudbe so po besedah Katje Mihelj Nagode iz službe za odnose z javnostjo že pregledali in kot najugodnejšo te dni izbrali ponudbo podjetja Martink Pro iz Logatca, ki je delo pripravljeno opraviti za nekaj manj kot 182 tisočakov z davkom vred.

Parkirišč in parka ne bo

Kdaj bo izbrani izvajalec začel odstranjevati stare objekte, sicer še ni jasno, saj je treba počakati, ali se bo na odločitev pritožil kateri od neizbranih. Če se ne bo, pa bo naročnik ob podpisu pogodbe od izvajalca zahteval še dokazilo o ustreznem zavarovanju za dobro izvedbo del. V najugodnejšem primeru bi se rušenje lahko začelo v oktobru. Zaradi zahtevnosti del (med drugim je treba odstraniti več tisoč kvadratnih metrov azbestne kritine) je pogodbeni rok za izvedbo 120 dni, pri čemer letni čas ne bo ovira. Če bo šlo vse po načrtih, bi tako lahko bilo veliko zemljišče ob Parmovi očiščeno že v januarju. Zaradi rušenja v Parmovi ulici ne bo posebnih cestnih zapor in zato predvidoma tudi ne zastojev.

Sprememba načrta

Čeprav je arhitekturni biro Šabec-Kalan-Šabec septembra 2014 pripravil načrt zunanje in prometne ureditve, ki je predvidevala gradnjo velikega parkirišča s 115 prostori na severni strani parcele ter obsežnega tematskega parka z igrišči, klopmi in drevoredi, pa po novem začasne rešitve na tej lokaciji niso več predvidene. Do sprejetja občinskega podrobnega prostorskega načrta OPPN 173 za območje Parmova bodo očiščeno parcelo le ogradili, da ne bi postala divje parkirišče. So pa na ministrstvu povedali, da tam načrtujejo gradnjo objekta za potrebe državne uprave. Podrobnosti za zdaj niso razkrili, imajo pa prav v teh dneh na občini nove pogovore o spremembah omenjenega OPPN, ki bi zadevale ministrstvo za javno upravo.

Ker je cesta na južnem delu državne parcele končana (na septembrski seji mestnega sveta naj bi dobila ime Džamijska ulica), džamija pa vsaj na zunaj prav tako, bo odstranitev objektov precej prispevala k lepši podobi območja.

Dogovora se niso držali

Med gradnjo džamije je bilo predvideno, da je treba v istem sklopu do nje zgraditi novo povezovalno cesto. Ker pa je bila trasa načrtovana po zemljišču, kjer je del objekta Parmova 33, je država ta del parcele prodala Islamski skupnosti v Sloveniji. Po projektu za fazno rušenje in pridobljenem gradbenem dovoljenju, ki je omogočalo samostojno odstranitev dela objekta, prodanega Islamski skupnosti, ter sporazumu o rušenju dela stavbe 3125 na parcelah 2187/3 in 4 k. o. Bežigrad, se je Islamska skupnost zavezala, da bo objekt odstranila na svoje stroške. Prav tako pa izvedla popolno zaporo odprtin zunanje stene objekta z zidaki, kjer bodo rušitvena dela končana. Za zdajšnjo slabo podobo delno porušenega objekta je torej odgovorna Islamska skupnost in ne država, so zapisali na ministrstvu za javno upravo.