Starši in zavod za šolstvo v bran šolskim ekskurzijam

Ljubljana – O težavah, ki jih imajo šole pri organiziranju ekskurzij, bodo danes razpravljali v parlamentarnem odboru. Medtem tudi v zvezi aktivov svetov staršev in na zavodu za šolstvo pozivajo ministrstvo, naj čim prej omogočijo šolam, da bodo lahko same organizirale ekskurzije.

Kot je razvidno iz gradiva za sejo parlamentarnega odbora, ljubljanska osnovna šola Prežihovega Voranca ni edina, ki ji je inšpektorat prepovedal organiziranje ekskurzij brez najema turistične agencije. Tako so odločili tudi v primeru ekskurzij v Rim in Berlin, ki so ju organizirali na srednji šoli Vena Pilona iz Ajdovščine. Ker šola v svojem ustanovitvenem aktu nima vpisane dejavnosti organiziranja potovanj in izletov, na inšpektoratu to razumejo kot kršitev zakona o spodbujanju razvoja turizma. In ker »obravnavavane ekskurzije niso bile financirane iz javnofinančnih virov, se plačila obravnavajo kot pridobitni dohodki, ne glede na poslovni izid ekskurzije; tudi če se s prihodki pokrije zgolj stroške organizacije potovanja«. Odločbi tržnega inšpektorata so v primeru srednje šole pritrdili na novogoriškem okrajnem sodišču.

»Zunaj učilnic brez bojazni«

Da naj »čim prej poskrbijo, da bodo šole lahko izvajale del vzgojno-izobraževalnega programa zunaj učilnic brez bojazni, da kršijo zakonodajo«, so v nedavnem dopisu, ki so ga poslali na ministrstvo za šolstvo, pozvali v zvezi aktivov svetov staršev. Po njihovem se ekskurzij ne da obravnavati parcialno kot turistično dejavnost, saj so vpete v siceršnji vzgojno-izobraževalni proces in so del letnega delovnega načrta. Teme ekskurzije so, kot so zapisali, vključene tako v priprave na ekskurzijo kot v obravnavo vsebin po njeni izvedbi, za kar poskrbijo učitelji. Takšen način se je po njihovem v praksi izkazal tudi za cenovno optimalnega.

Na zavodu za šolstvo so prav tako jasni: šolska ekskurzija je dejavnost, s katero šola in učitelji uresničujejo splošne cilje osnovnošolskega, poklicnega in gimnazijskega programa ter posamezne cilje iz učnega načrta, in je sestavni pedagoškega procesa. Zato je po njihovem »ne gre enačiti s turističnim izletom in je skrčiti na vodenje skupine«. Poudarjajo še, da ima šolska ekskurzija »dolgoletno tradicijo v našem in tujem šolskem prostoru« ter pomeni »učinkovit način za motiviranje učencev in doseganje učnih ciljev ter je dejavnost, s katero se spodbuja raziskovanje in izkustveno učenje pri učencih«.

Ministra po mesecu dni še nič

Da bosta z ministrom za gospodarski razvoj Zdravkom Počivalškom »poiskala zakonodajne rešitve, ki bi šolam omogočile organizacijo ekskurzij v lastni režiji«, je pred več kot mesecem dni napovedala ministrica za šolstvo Maja Makovec Brenčič. Do danes se to še ni zgodilo. In čeprav je ministrica takrat dejala tudi, da »tovrstne ekskurzije nikakor niso tržna dejavnost, ampak sledenje učnim ciljem, ki jih šole napovedo v letnem načrtu«, je po njenem to vendarle treba »rešiti na zakonodajni ravni«. Toda ravnatelj OŠ Prežihovega Voranca Marjan Gorup po tem ne vidi potrebe. Kot pravi, je zakonodaja že zdaj povsem jasna. Med delovne obveznosti učitelja se po zakonu o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja namreč štejeta tudi priprava in vodstvo ekskurzij ter izletov. Toda v primeru tridnevne ekskurzije na Dunaj, ki so jo pred časom organizirali na tej osnovni šoli, je tržni inšpektorat odločil, da je to v nasprotju z zakonom o spodbujanju razvoja turizma. Šoli so zato prepovedali izvajanje ekskurzij, če za to ne bodo najeli turistične agencije, ker gre sicer za delo na črno.

»V primeru, da je tržna inšpekcija ukrepala na osnovi predpostavke, da so učitelji vodili učence na ekskurzije, gre za nedopusten poseg v šolski prostor in strokovno neutemeljeno omejevanje izvajanja zunajšolskih vzgojno-izobraževalnih dejavnosti,« pa pravijo na zavodu za šolstvo. »Menimo, da turistični vodnik brez pedagoško-andragoške izobrazbe in dodatnih izpitov ne more vstopati v vzgojno-izobraževalni proces znotraj in zunaj šole.«